Raziskovalna ekipa Jureta Leskovca, ki so jo ob podatkovnih znanstvenikih sestavljali še epidemiologi in sociologi, je v raziskavi uporabila anonimizirane in agregirane podatke o lokacijah mobilnih telefonov, ki se nanašajo na dnevno gibanje sto milijonov ljudi v desetih največjih ameriških mestih. Pri tem so se opirali na podatke o gibanju ljudi med marcem in majem med soseščinami, kjer živijo, in več kot pol milijona javnih prostorov, ki so jih razporejali v 20 najizrazitejših kategorij. Model so pripravili tako, da se je na koncu povsem ujemal z dejanskim razvojem okužb v družbi.

"Naš model omogoča, da lahko testiramo različne scenarije sproščanja ukrepov. Kaj bi se zgodilo, če bi restavracijo odprli na 50 odstotkov kapacitete? Tukaj je zelo pomembna stvar ta, da ne govorimo o popolnem zaprtju ali odprtju, ampak da lahko ukrepe uvedemo tudi nekje vmes. Izračunali smo, da če bi odprli lokacije na 20 odstotkov njihove največje kapacitete, bi lahko na tak način ustavili 80 odstotkov okužb, hkrati pa bi te lokacije izgubile približno 40 odstotkov obiskovalcev."