Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: "Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo," pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra.
"V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."
Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.
"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."
Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje.
Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:
"Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: "Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo," pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra.
"V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."
Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.
"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."
Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje.
Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:
"Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov