Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: "Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo," pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra.
"V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."
Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.
"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."
Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje.
Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:
"Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: "Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo," pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra.
"V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."
Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.
"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."
Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje.
Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:
"Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov