Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: "Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo," pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra.
"V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."
Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.
"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."
Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje.
Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:
"Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: "Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo," pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra.
"V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."
Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.
"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."
Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje.
Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:
"Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."
Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.
Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.
Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.
Neveljaven email naslov