Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: "Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo," pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra.
"V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."
Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.
"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."
Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje.
Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:
"Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: "Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo," pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra.
"V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."
Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.
"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."
Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje.
Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:
"Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov