Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude.
"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."
Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.
"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."
Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna.
Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.
"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude.
"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."
Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.
"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."
Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna.
Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.
"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov