Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

dr. Zarja Muršič: Nove različice koronavirusa delujejo kot igra iskanja razlik

11.03.2021

O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.

Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, to pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. V Sloveniji so za zdaj potrdili že več kot osemdeset primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Pretekli ponedeljek je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice.

"Svetovna zdravstvena organizacija različice deli v dve skupini: take, za katere je primerno, da jih spremljamo oziroma vzbujajo zanimanje, in take, ki naj bi nas skrbele. Prve so morda lahko težavne, saj so bile odkrite šele nedavno in še ni jasno, ali imajo kakšne nadležne lastnosti. Vemo, da imajo nekatere mutacije, ki bi lahko vodile v smer težavnosti. Za druge, skrb vzbujajoče različice, pa že imamo kar nekaj znakov, da so problematične. Imajo bodisi hitrejši prenos, se izognejo imunskemu odzivu pri prebolevnikih in cepljenih ali pa bi imele večjo smrtnost oziroma bi povzročale težje poteke bolezni. Za zdaj imamo na svetu tri različice, uvrščene v skupino, ki raziskovalke in raziskovalce skrbi, in to so različice, odkrite v Združenem kraljestvu, v Južni Afriki in Braziliji." – dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti

Kako se sploh zgodijo različice koronavirusa?

Raziskovalci odgovora na to vprašanje v celoti še nimajo, vedo pa, da je vsem trem različicam skupno to, da gre za več mutacij hkrati.

"Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da do tega lahko pride, ko se okuži kakšna oseba, ki ima oslabljen imunski sistem. Pri njih je lahko okužba veliko bolj dolgotrajna kot pri zdravih posameznikih in posameznicah. V takšnih primerih je lahko virus tudi v eni osebi izpostavljen selekcijskim pritiskom ali zaradi zdravljenja ali zaradi naravnega odziva imunskega sistema. Poznamo raziskavo moškega, starega 45 let, iz Združenih držav Amerike, ki je imel virus, ki se je še naprej repliciral, prisoten v svojem telesu kar 154 dni. V tem času je prišlo do velikega števila mutacij." 


Zaradi tega različic ne zaznamo ob njihovem pojavu, ampak pozneje. Tako so v Združenem kraljestvu novo različico zaznali šele novembra, čeprav so pozneje na podlagi raziskav videli, da je bila prisotna že v vzorcih iz septembra.


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

dr. Zarja Muršič: Nove različice koronavirusa delujejo kot igra iskanja razlik

11.03.2021

O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.

Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, to pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. V Sloveniji so za zdaj potrdili že več kot osemdeset primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Pretekli ponedeljek je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice.

"Svetovna zdravstvena organizacija različice deli v dve skupini: take, za katere je primerno, da jih spremljamo oziroma vzbujajo zanimanje, in take, ki naj bi nas skrbele. Prve so morda lahko težavne, saj so bile odkrite šele nedavno in še ni jasno, ali imajo kakšne nadležne lastnosti. Vemo, da imajo nekatere mutacije, ki bi lahko vodile v smer težavnosti. Za druge, skrb vzbujajoče različice, pa že imamo kar nekaj znakov, da so problematične. Imajo bodisi hitrejši prenos, se izognejo imunskemu odzivu pri prebolevnikih in cepljenih ali pa bi imele večjo smrtnost oziroma bi povzročale težje poteke bolezni. Za zdaj imamo na svetu tri različice, uvrščene v skupino, ki raziskovalke in raziskovalce skrbi, in to so različice, odkrite v Združenem kraljestvu, v Južni Afriki in Braziliji." – dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti

Kako se sploh zgodijo različice koronavirusa?

Raziskovalci odgovora na to vprašanje v celoti še nimajo, vedo pa, da je vsem trem različicam skupno to, da gre za več mutacij hkrati.

"Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da do tega lahko pride, ko se okuži kakšna oseba, ki ima oslabljen imunski sistem. Pri njih je lahko okužba veliko bolj dolgotrajna kot pri zdravih posameznikih in posameznicah. V takšnih primerih je lahko virus tudi v eni osebi izpostavljen selekcijskim pritiskom ali zaradi zdravljenja ali zaradi naravnega odziva imunskega sistema. Poznamo raziskavo moškega, starega 45 let, iz Združenih držav Amerike, ki je imel virus, ki se je še naprej repliciral, prisoten v svojem telesu kar 154 dni. V tem času je prišlo do velikega števila mutacij." 


Zaradi tega različic ne zaznamo ob njihovem pojavu, ampak pozneje. Tako so v Združenem kraljestvu novo različico zaznali šele novembra, čeprav so pozneje na podlagi raziskav videli, da je bila prisotna že v vzorcih iz septembra.


12.01.2021

dr. med. Mirjam Druškovič: Okužba s koronavirusom naj ne bi povzročala splava ali anomalij pri plodu

Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.


12.01.2021

Srećko Horvat: Če ne bomo spremenili sveta, bomo izumrli

S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.


12.01.2021

dr. Zarja Muršič o strategijah cepljenja proti koronavirusni bolezni

Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.


07.01.2021

Znanstveniki na temo koronavirusa in covida lani objavili več kot 200 000 člankov

Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.


07.01.2021

dr. Mojca Matičič: Cepljenje ščiti v vsakem primeru

Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."


24.12.2020

Virolog Chris Smith: Nova britanska mutacija virusa je razlog za skrb

O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.


24.12.2020

Če se med prazniki preveč sprosti le desetina ljudi, lahko epidemija spet eskalira

Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.


24.12.2020

dr. Mojca Matičič: Odklonskost do cepljenja je največkrat povezana s pomanjkanjem pravih informacij

S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.


17.12.2020

Pia Pavletić in Jerneja Lednik: Najlepše je, ko te oskrbovanec prepozna po glasu

Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.


16.12.2020

Zoran Simonović: Zdi se mi, da ne znamo prav nasloviti skeptike

Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.


14.12.2020

Luka Renko, pobudnik projekta Sledilnik Covid-19

Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.


03.12.2020

Prof. Gregor Majdič: Virusi naj bi predstavljali osem odstotkov našega genoma

O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.


03.12.2020

Na podstrešju: Psiholog dr. Aleksander Zadel

S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.


02.12.2020

Cepiva in mi

Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.


02.12.2020

dr. Mojca Matičič: Cepite se takoj, ko bo možno!

dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.


24.11.2020

Epidemija upada prepočasi

Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.


24.11.2020

Iz odpadnih voda lahko prežeči izbruh okužb zaznamo bistveno prej

Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.


24.11.2020

dr. Mojca Matičič: Ne smemo dopustiti, da bi odličnost bila sovražnik dobremu

Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.


21.11.2020

dr. Julie Posetti: Politiki pogosto ključen vir zavajajočih informacij

Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.


17.11.2020

Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo

Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.


Stran 5 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov