Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.
Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, to pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. V Sloveniji so za zdaj potrdili že več kot osemdeset primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Pretekli ponedeljek je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice.
"Svetovna zdravstvena organizacija različice deli v dve skupini: take, za katere je primerno, da jih spremljamo oziroma vzbujajo zanimanje, in take, ki naj bi nas skrbele. Prve so morda lahko težavne, saj so bile odkrite šele nedavno in še ni jasno, ali imajo kakšne nadležne lastnosti. Vemo, da imajo nekatere mutacije, ki bi lahko vodile v smer težavnosti. Za druge, skrb vzbujajoče različice, pa že imamo kar nekaj znakov, da so problematične. Imajo bodisi hitrejši prenos, se izognejo imunskemu odzivu pri prebolevnikih in cepljenih ali pa bi imele večjo smrtnost oziroma bi povzročale težje poteke bolezni. Za zdaj imamo na svetu tri različice, uvrščene v skupino, ki raziskovalke in raziskovalce skrbi, in to so različice, odkrite v Združenem kraljestvu, v Južni Afriki in Braziliji." – dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti
Raziskovalci odgovora na to vprašanje v celoti še nimajo, vedo pa, da je vsem trem različicam skupno to, da gre za več mutacij hkrati.
"Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da do tega lahko pride, ko se okuži kakšna oseba, ki ima oslabljen imunski sistem. Pri njih je lahko okužba veliko bolj dolgotrajna kot pri zdravih posameznikih in posameznicah. V takšnih primerih je lahko virus tudi v eni osebi izpostavljen selekcijskim pritiskom ali zaradi zdravljenja ali zaradi naravnega odziva imunskega sistema. Poznamo raziskavo moškega, starega 45 let, iz Združenih držav Amerike, ki je imel virus, ki se je še naprej repliciral, prisoten v svojem telesu kar 154 dni. V tem času je prišlo do velikega števila mutacij."
Zaradi tega različic ne zaznamo ob njihovem pojavu, ampak pozneje. Tako so v Združenem kraljestvu novo različico zaznali šele novembra, čeprav so pozneje na podlagi raziskav videli, da je bila prisotna že v vzorcih iz septembra.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.
Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, to pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. V Sloveniji so za zdaj potrdili že več kot osemdeset primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Pretekli ponedeljek je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice.
"Svetovna zdravstvena organizacija različice deli v dve skupini: take, za katere je primerno, da jih spremljamo oziroma vzbujajo zanimanje, in take, ki naj bi nas skrbele. Prve so morda lahko težavne, saj so bile odkrite šele nedavno in še ni jasno, ali imajo kakšne nadležne lastnosti. Vemo, da imajo nekatere mutacije, ki bi lahko vodile v smer težavnosti. Za druge, skrb vzbujajoče različice, pa že imamo kar nekaj znakov, da so problematične. Imajo bodisi hitrejši prenos, se izognejo imunskemu odzivu pri prebolevnikih in cepljenih ali pa bi imele večjo smrtnost oziroma bi povzročale težje poteke bolezni. Za zdaj imamo na svetu tri različice, uvrščene v skupino, ki raziskovalke in raziskovalce skrbi, in to so različice, odkrite v Združenem kraljestvu, v Južni Afriki in Braziliji." – dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti
Raziskovalci odgovora na to vprašanje v celoti še nimajo, vedo pa, da je vsem trem različicam skupno to, da gre za več mutacij hkrati.
"Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da do tega lahko pride, ko se okuži kakšna oseba, ki ima oslabljen imunski sistem. Pri njih je lahko okužba veliko bolj dolgotrajna kot pri zdravih posameznikih in posameznicah. V takšnih primerih je lahko virus tudi v eni osebi izpostavljen selekcijskim pritiskom ali zaradi zdravljenja ali zaradi naravnega odziva imunskega sistema. Poznamo raziskavo moškega, starega 45 let, iz Združenih držav Amerike, ki je imel virus, ki se je še naprej repliciral, prisoten v svojem telesu kar 154 dni. V tem času je prišlo do velikega števila mutacij."
Zaradi tega različic ne zaznamo ob njihovem pojavu, ampak pozneje. Tako so v Združenem kraljestvu novo različico zaznali šele novembra, čeprav so pozneje na podlagi raziskav videli, da je bila prisotna že v vzorcih iz septembra.
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov