Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.
Cepivo AstraZeneca je bilo v Nemčiji sprva namenjeno mlajšim od 65 let. Ob ugotovitvah raziskave iz Škotske in izidu tretje klinične raziskave cepiva v Združenih državah Amerike se je pokazalo, da je cepivo podobno učinkovito tudi za starejše. Priporočila so spremenili in začeli porabljati cepivo za vse starostne skupine.
"Cepivo je prejelo več milijonov ljudi v različnih krajih. Ljudje so opazili nekaj zelo nenavadnih simptomov, ki so se razvili pri sicer zdravih ljudeh, ki so nedavno prejeli cepivo. Najprej so na to opozorili na Norveškem, v Avstriji, kjer sta bila dva primera, Italiji in Nemčiji. Kmalu po prejemu cepiva so sicer zdravi ljudje razvili nenavadne težave s krvnimi strdki in kapjo. Raziskovalne skupine in medicinsko osebje, ki so preučevali strjevanje krvi, so postali pozorni in začeli spremljati ta pojav. Ker so bili znaki tako nenavadni, so pomislili, da morda obstaja povezava s cepivom." Gretchen Vogel, znanstvena novinarka
Raziskovalne skupine je zanimal vzrok tega nenavadnega in nepričakovanega odziva krvožilnega in imunskega sistema. Katere skupine so najpogosteje prizadete in kako bi lahko te zelo redke zaplete preprečili?
"Po cepljenju je od 4 do 16 dni treba spremljati, ali se razvijejo morebitni glavoboli, bolečine v trebuhu, nenavadne modrice, zamegljen vid in zmedenost ali drugi znaki, ki bi kazali na kap. Takrat je treba nemudoma obiskati zdravnika. Če taka bolnica ali bolnik obišče zdravnika, imajo pripravljen protokol testov, ki naj bi jih izvedli. Poleg tega imajo navodila, katera zdravila uporabiti. Nekaj bolnic in bolnikov so že uspešno ozdravili. Obstaja upanje, da lahko z zgodnjo prepoznavo tega pojava ustavimo reakcijo in ljudje okrevajo."
Evropska agencija za zdravila (EMA) je sredi tedna sporočila, da koristi cepljenja odtehtajo morebitne redke nezaželene stranske učinke, povezane s cepivom AstraZenece.
"Gre za težke odločitve. Ko cepimo ljudi, cepimo zdrave. Tveganja in koristi so drugačni kot v primeru, ko želimo zdraviti bolne. Menim, da moramo stranske učinke cepljenja vzeti zelo resno. Veseli me, da so ti redki pojavi predmet raziskav in tudi, da so ljudje obveščeni ter lahko znake prepoznajo in se odzovejo dovolj hitro. Ta hip je jasno, da je covid za večino veliko bolj nevaren kot stranski učinki, ki so prisotni pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Ampak tveganje se lahko pri mlajših starostnih skupinah, ki imajo nizko tveganje za zaplete pri covidu, obrne. V tem primeru je treba o koristih in tveganjih skrbno premisliti."
Kmalu bodo prvi posamezniki, ki so bili cepljeni z AstraZeneco, že na vrsti za drugi odmerek. V teh dneh v Franciji napovedujejo, da bodo za drugi odmerek pri prejemnicah in prejemnikih cepiva AstraZenece uporabili enega izmed mRNK-cepiv.
"Tudi v Nemčiji so se pretekli teden odločili, da bodo za drugi odmerek uporabili enega izmed mRNK-cepiv, podobno kot v Franciji. Kaže, da naj bi ljudje, mlajši od 60, prejeli mRNK-cepivo, ljudje, starejši od 60 let, pa še enkrat cepivo AstraZenece."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.
Cepivo AstraZeneca je bilo v Nemčiji sprva namenjeno mlajšim od 65 let. Ob ugotovitvah raziskave iz Škotske in izidu tretje klinične raziskave cepiva v Združenih državah Amerike se je pokazalo, da je cepivo podobno učinkovito tudi za starejše. Priporočila so spremenili in začeli porabljati cepivo za vse starostne skupine.
"Cepivo je prejelo več milijonov ljudi v različnih krajih. Ljudje so opazili nekaj zelo nenavadnih simptomov, ki so se razvili pri sicer zdravih ljudeh, ki so nedavno prejeli cepivo. Najprej so na to opozorili na Norveškem, v Avstriji, kjer sta bila dva primera, Italiji in Nemčiji. Kmalu po prejemu cepiva so sicer zdravi ljudje razvili nenavadne težave s krvnimi strdki in kapjo. Raziskovalne skupine in medicinsko osebje, ki so preučevali strjevanje krvi, so postali pozorni in začeli spremljati ta pojav. Ker so bili znaki tako nenavadni, so pomislili, da morda obstaja povezava s cepivom." Gretchen Vogel, znanstvena novinarka
Raziskovalne skupine je zanimal vzrok tega nenavadnega in nepričakovanega odziva krvožilnega in imunskega sistema. Katere skupine so najpogosteje prizadete in kako bi lahko te zelo redke zaplete preprečili?
"Po cepljenju je od 4 do 16 dni treba spremljati, ali se razvijejo morebitni glavoboli, bolečine v trebuhu, nenavadne modrice, zamegljen vid in zmedenost ali drugi znaki, ki bi kazali na kap. Takrat je treba nemudoma obiskati zdravnika. Če taka bolnica ali bolnik obišče zdravnika, imajo pripravljen protokol testov, ki naj bi jih izvedli. Poleg tega imajo navodila, katera zdravila uporabiti. Nekaj bolnic in bolnikov so že uspešno ozdravili. Obstaja upanje, da lahko z zgodnjo prepoznavo tega pojava ustavimo reakcijo in ljudje okrevajo."
Evropska agencija za zdravila (EMA) je sredi tedna sporočila, da koristi cepljenja odtehtajo morebitne redke nezaželene stranske učinke, povezane s cepivom AstraZenece.
"Gre za težke odločitve. Ko cepimo ljudi, cepimo zdrave. Tveganja in koristi so drugačni kot v primeru, ko želimo zdraviti bolne. Menim, da moramo stranske učinke cepljenja vzeti zelo resno. Veseli me, da so ti redki pojavi predmet raziskav in tudi, da so ljudje obveščeni ter lahko znake prepoznajo in se odzovejo dovolj hitro. Ta hip je jasno, da je covid za večino veliko bolj nevaren kot stranski učinki, ki so prisotni pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Ampak tveganje se lahko pri mlajših starostnih skupinah, ki imajo nizko tveganje za zaplete pri covidu, obrne. V tem primeru je treba o koristih in tveganjih skrbno premisliti."
Kmalu bodo prvi posamezniki, ki so bili cepljeni z AstraZeneco, že na vrsti za drugi odmerek. V teh dneh v Franciji napovedujejo, da bodo za drugi odmerek pri prejemnicah in prejemnikih cepiva AstraZenece uporabili enega izmed mRNK-cepiv.
"Tudi v Nemčiji so se pretekli teden odločili, da bodo za drugi odmerek uporabili enega izmed mRNK-cepiv, podobno kot v Franciji. Kaže, da naj bi ljudje, mlajši od 60, prejeli mRNK-cepivo, ljudje, starejši od 60 let, pa še enkrat cepivo AstraZenece."
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov