Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvočno kompozicijo o alpinističnem podvigu Tomaža Humarja v južni steni Daulaghirija leta 1999 je avtor in režiser zgradil iz dokumentarnih zvokov Humarjevega plezanja v ledeni steni in iz komponirane avtorske glasbe, nastale na osnovi glasbenih ter ritmičnih interpretacij teh zvokov. Pneuma v latinščini pomeni dih, dušo, v igri pa simbolično uprizarja notranje napetosti in zunanje sozvene alpinistovega boja s steno. V izteku sproža vprašanje o ceni podviga in o smislu tveganja življenja.
Režiser: Igor Likar
Dramaturginja: Gabrijela Gruden
Tonski mojstri: Staš Janež, Sašo Romih, Urban Kunc
Avtor glasbe in zvočnih obdelav: Mitja Reichenberg
Govorca – Viki Grošelj, Tomaž Humar
Igra je nastala v koprodukciji Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor in Uredništva igranega programa Radia Slovenija maja 2003.
9 epizod
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Zvočno kompozicijo o alpinističnem podvigu Tomaža Humarja v južni steni Daulaghirija leta 1999 je avtor in režiser zgradil iz dokumentarnih zvokov Humarjevega plezanja v ledeni steni in iz komponirane avtorske glasbe, nastale na osnovi glasbenih ter ritmičnih interpretacij teh zvokov. Pneuma v latinščini pomeni dih, dušo, v igri pa simbolično uprizarja notranje napetosti in zunanje sozvene alpinistovega boja s steno. V izteku sproža vprašanje o ceni podviga in o smislu tveganja življenja.
Režiser: Igor Likar
Dramaturginja: Gabrijela Gruden
Tonski mojstri: Staš Janež, Sašo Romih, Urban Kunc
Avtor glasbe in zvočnih obdelav: Mitja Reichenberg
Govorca – Viki Grošelj, Tomaž Humar
Igra je nastala v koprodukciji Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor in Uredništva igranega programa Radia Slovenija maja 2003.
Kratka radijska igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj Arthur Schnitzler. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagorični Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat oddajo Igralci pojejo namenjamo igralki Janji Majzelj, ki je svojo igralsko pot tlakovala tudi z glasbo. Leta 2009 je premiero doživel glasbeno gledališki projekt Krizantema na klavirju. Tega je navdihnila istoimenska zbirka šansonov prav tako igalke, pesnice in šansonjerke Svetlane Makarovič. Majzelj se je skupaj z izvrstnimi glasbeniki lotila njenih pesmi, v katerih se odkrito in brez ovinkarjenja razkriva celostno in nazorno življenje z vsemi motivacijami, vzroki in posledicami. Makarovič obravnava predsodke, zablode, razgalja ukoreninjene vzorce in brez moraliziranja vedno stoji na strani nemočnega. Janja Majzelj je strnila misli o njeni poeziji in šansonih Janku Petrovcu. Ob robu ene od ponovitev predstave Krizantema na klavirju pa je Jure Longyka z mikrofonom ujel tudi Svetlano Makarovič. Dramska igralka – Janja Majzelj Pesnica – Svetlana Makarovič Glasbeniki – Jožij Šalej, Jelena Ždrale, Blaž Celarec, Nino de Gleria.
Avtorica se je v svojem pisanju že večkrat dotaknila ali pa problematizirala srečanje afriške in evropske kulture, še natančneje, slovenskega prostora; tako ostaja tudi v tej kratki radijski igri. V avto postavi mladi par: njo, Slovenko, in njega, Afričana, starša dveh deklic. Vračata se iz nakupovalnega središča, ko pogovor nanese na nepojasnjene in nevralgične točke v njunem odnosu. Predvsem jih hoče razčistiti ona. Brbotanje drame pod na videz prijetnim, na trenutke celo šaljivim pogovorom pušča grenak okus neizrečenega. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Ona – Sabina Kogovšek On - Jurij Zrnec Blagajničarka – Violeta Tomič Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija februarja 2013.
Blatnik je mojster skrajno zgoščene misli in jedrnate pripovedi, v kateri tako rekoč z eno potezo zariše podobo človekove razmišljajoče in zato trpeče notranjosti – v tem primeru ženske po preživeti ljubezenski noči. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Ona – Silva Čušin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.
Igra govori o posledicah nasilja v družini, ki ga je povzročila zloraba alkohola. Oče pije, mama je ostala pasivna, hči, adolescentka, pa zato močno trpi. Dogajanje neizogibno vodi v tragedijo. Avtorica se v svojih besedilih za gledališče in radio ukvarja pretežno s problemi sodobne družine in kaže občutljivost za tovrstne deviacije v sodobni družbi. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ana – Nika Rozman Monika – Anja Drnovšek Mama – Vesna Jevnikar Oče – Igor Samobor Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2010
Radijsko igro je napisala tržaška pisateljica, kritična spremljevalka kulturnega življenja, a ne le tržaškega. Njeno tokratno radijsko delo pa je satira na mojstre, ki znajo vse. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inženir Dirkič – Boris Kos Vedežnik – Kristijan Muck Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 2003.
Delo je parodija na zdajšnji slovenski duhovni in politični položaj, ki pa se na simbolni ravni izkazuje prek mitoloških oseb kralja Matjaža in Noeta iz Biblije. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Kralj Matjaž – Evgen Car Noe – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1992.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Neveljaven email naslov