Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar Ivan Meštrović s svojo navzočnostjo v kulturni in politični zgodovini prve polovice 20. stoletja zaznamoval vrsto generacij likovnih umetnikov na Hrvaškem in v Jugoslaviji.
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov bomo začeli v Ljubljani, v Cankarjevem domu, kjer sta se v tem tednu odprli dve razstavi: razstava del kiparja Ivana Meštroviča in razstava O … oblikovanje! Med vizijo in realnostjo.
Seznanili se bomo s potekom večdnevnega srečanja Ustvarjalna izmenjava, nato pa se ustavili v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, kjer se je pričela koreografska retrospektiva opusa Valentine Turcu.
V oddaji bomo prelistali še dve monografiji: zbornik razprav Leukhup in knjigo Na izpostavljenem mestu, posvečeno Viljemu Černu.
Kulturno panoramo zaključujemo z razmislekom o dogajanju, ki je sledilo letošnji Prešernovi proslavi in podelitvi nagrad.
931 epizod
Likovne razstave, literarni dogodki, nagrade in priznanja, festivali, kulturna politika … vse to so teme tedenskega pregleda najpomembnejšega dogajanja na področju kulture.
Kipar Ivan Meštrović s svojo navzočnostjo v kulturni in politični zgodovini prve polovice 20. stoletja zaznamoval vrsto generacij likovnih umetnikov na Hrvaškem in v Jugoslaviji.
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov bomo začeli v Ljubljani, v Cankarjevem domu, kjer sta se v tem tednu odprli dve razstavi: razstava del kiparja Ivana Meštroviča in razstava O … oblikovanje! Med vizijo in realnostjo.
Seznanili se bomo s potekom večdnevnega srečanja Ustvarjalna izmenjava, nato pa se ustavili v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, kjer se je pričela koreografska retrospektiva opusa Valentine Turcu.
V oddaji bomo prelistali še dve monografiji: zbornik razprav Leukhup in knjigo Na izpostavljenem mestu, posvečeno Viljemu Černu.
Kulturno panoramo zaključujemo z razmislekom o dogajanju, ki je sledilo letošnji Prešernovi proslavi in podelitvi nagrad.
Uvodni del oddaje namenjamo te dni odprti prestižni razstavi 46-ih umetnin iz zbirke Pinakoteka praškega gradu v Narodni galeriji v glavnem mestu. Opozarjamo na retrospektivno razstavo ob 70-letnici slikarke Anke Krašna na Ptuju. V tamkajšnem pokrajinskem muzeju so po štirih letih odprli posodobljeno zbirko glasbil. Spomnili bomo tudi na muzealska in galerijska odličja, podeljena na začetku tedna - Valvasorjeva in priznanja Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) za Slovenijo. Na zalogi imamo tudi pogovor s prejemnikom letošnje nagrade Večernica - Andrejem Rozmanom Rozo. Opozarjamo na začetek 15. festivala lutkovne umetnosti v Ljubljani in na Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju. Naša gostja je bila tudi Nežika A. Novak iz Železne Kaple z razstavo njenih del iz keramike v okviru te dni potekajočih "18. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani" - 30.sep.-10.okt. BESEDILO IN VIR ZA FOTKO Izsek iz razstave 46 umetniških del praške Pinakoteke v Narodni galeriji v Ljubljani foto: Narodna galerija
Uvodni prispevek tokrat namenjamo 100. obletnici t.im. »novomeške umetniške pomladi«, ki je predramila celoten takratni slovenski kulturni prostor - na Dolenjskem ji zdaj namenjajo več prireditev - osrednjo danes v Novem mestu. Na mariborskem koncu pa so v sklopu letošnje 100. obletnice organizirane likovne dejavnosti, v organizaciji Društva likovnih umetnikov Maribor pripravili zanimivo razpravo. V glavnem mestu je odprta razstava slovitega fotografa Henrija Cartier-Bressona z naslovom "Iz oči v oči". Na Bledu se na temo nasilja in migrantov končuje že 52. mednarodno srečanje združenja PEN. V belokranjskem Semiču so pripravili osrednjo prireditev letošnjih »dnevov evropske kulturne dediščine«, trije muzeji ob reki Savi od Gorenjske do Posavja pa so v Brežicah pripravili skupno razstavo z naslovom »Sava združuje«. Na fotografiji spominska tabla na hišo v Novem mestu, kjer so uvodno razstavo novomeške pomladi odprli 26.9.1920 vir: TV Vaš kanal-Novo mesto (zajeto na youtube)
V tokratni oddaji bomo predstavili prejemnika letošnje Rožančeve nagrade Esada Babačića; spregovorili o razstavi Robot.si, ki je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, dali besedo Mestu žensk, poročali o napovedi festivala Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 in napovedali Festival Maribor. V zadnjem delu oddaje pa še o Festivalu Prix Italia, na keterem s projektom Iden sodeluje tudi Ars, in o zmagovalcih Arsovega natečaja za kratko zgodbo. Oddajo z glasbo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Vojko Frelih, pred mikrofonom pa Staša Grahek.
Zdaj je prepozno je bilo geslo petega festivala sodobnih idej Indigo. Omenjeno geslo izhaja iz misli nemškega klasičnega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla, da filozofija v odnosu do stvarnosti vselej že zamuja in nastopi prepozno. Festival Indigo je tudi sicer zaznamoval nekakšen rojstnodnevni duh, saj so na njem zaznamovali 250. obletnico Heglovega rojstva in stoletje, ki letos mineva od izida prve Maske, revije za scensko umetnost. Oddajo torej odpiramo z Vilenico, festivalom Indigo, 250. obletnico rojstva nemškega filozofa Hegla ter Mittelfestom. Drugi del je namenjen Ars electronici, stoti obletnici rojstva industrijskega oblikovalca Nika Kralja, Steletovi nagrajenki in pregledni razstavi Silvana Omerzuja v Kostanjevici na Krki
V Mariboru v znamenju ustvarjalnega premisleka lastne dejavnosti že ves teden poteka festival »Platforma sodobnega plesa«, v Umetnostni galeriji Maribor z razstavo o vrhuncih iz zbirke zaznamujejo stoletje organiziranega likovnega delovanja. Z razlagami mehke moči med umetnostjo in politiko se ubada v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti odprta razstava Jasmine Cibic z naslovom »Fundus prizadevnosti«. Že odprta skupinska razstava v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom »Živi objekt« je v znamenju sinergij tako imenovane »bioumetnosti«. V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju pa si lahko ogledate kamen z odprave na Luno rakete Apollo 17 iz začetka 70-ih let. Slovenska matica je sredi tedna pripravila posvet o zgodovinarju in geografu Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji, pred koncem pa nekaj informacij o festivalu Vilenica, ki se začne v torek, 8. septembra.
Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko je dobil Borut Gombač, v Novem mestu je bila podeljena nagrada za najboljšo slovensko knjigo kratkih zgodb; na ljubljanskem festivalu je nastopil nemški tenorist Jonas Kaufmann; Dnevi poezije in vina s pestrim dogajanjem. Mesto plava je naslov gostujoče razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Začenja se festival Živa književnost. Pisatelj Boris Pahor je ta teden dopolnil sto sedem let.
V tokratni oddaji: Zoran Srdić Janežič o spomeniku, ki ga je izdelal za Prekmurski trg v Ljubljani Tartini festival v Piranu Festival Grounded v Ljubljani Festival Lent v Mariboru Festival Mladi levi v Ljubljani Dnevi poezije in vina na Ptuju in drugod Radijski studijski koncerti programa Ars
V zadnji oddaji cikla Med naravo in kulturo boste lahko poslušali pogovor z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič. Špela Petrič je v zadnjih nekaj letih razvila opus, ki nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim, v okviru njega pa premišljala odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Pogovor je nastal leta 2018, za časa njenega rezidenčnega bivanja na Kuronski sipini v Litvi. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi.
V zadnji oddaji cikla Med naravo in kulturo boste lahko prisluhnili pogovoru z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič. Špela Petrič je v zadnjih nekaj letih razvila opus, ki nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim, v okviru njega pa premišljala odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Pogovor je nastal leta 2018, za časa njenega rezidenčnega bivanja na Kuronski sipini v Litvi. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in dr. Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle edini slovenski naravni spomenik, vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč.
»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?« Elektroakustična opera IDEN prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava v okviru Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem in odpira vprašanja, ki se nanašajo na vsako človeško upravljanje z naravo, na vsako zaščiteno naravno območje. Opera je pretežno stkana iz človeškega glasu – dokumentarnih izjav, poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine. Interpretinje Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković, zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj, pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič, strokovna sodelavka: Špela Petrič, dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček, zvočna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden,libreto in režija: Tina Kozin in Saška Rakef, glasba: Bojana Šaljić Podešva. Delo je nastalo v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
Na to vprašanje bomo sodobniki primorani odgovoriti, če se bomo kdaj znašli v položaju medvojne partizanske zdravnice dr. Franje Bojc Bidovec (na fotografiji skupaj s kolegico dr. Pavlo Jerina Lah). Tokrat začenjamo tedenski pregled z že 68-im »Ljubljana Festivalom«, ki so ga v sredo uvedli s koncertom na Kongresnem trgu v glavnem mestu. Poteka prvi del že 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica, opozarjamo pa tudi na razstavo plakatov skupine Laibach na ljubljanskem gradu z naslovom "Svoboda vodi ljudstvo" in na kampanjo izvajalcev umetnostnih praks z naslovom »Mi smo odprti za kulturo«. Predstavljamo hvalevredno gesto enajstih ljubljanskih galerij in muzejev, ki z nakupom ene vstopnice omogočajo ogled vseh razstav, nudijo pa tudi družinski popust. Dediščino solidarnosti partizanske bolnice Franja so iz evropskih sredstev okrepili z denarno donacijo – mi smo se pogovarjali z avtorico zgodbe o Franji, muzejsko svetnico Milojko Magajne. Naš rimski dopisnik predstavlja poletni projekt rimske operne hiše v največjem antičnem in tudi sedanjem spektakelskem prizorišču na svetu - stadionu Cirkus Maximus v središču Rima, areni nekdanjih konjskih dirk. foto: studio Josip Pogačnik, Ljubljana 1945 - iz zbirke Partizanska bolnica Franja (Fototeka Cerkljanskega muzeja)
V tedenskem pregledu predstavljamo prejemnika (in utemeljitve) dveh literarnih nagrad, novoustanovljene Cankarjeve, Sebastijana Preglja, in prejemnico Delovega, že 30. „kresnika“ Veroniko Simoniti. Na začetku tedna so podelili tudi Plečnikovo nagrado in medalje, najvišje strokovno priznanje za sodobno arhitekturo. Za projekt "islamski versko-kulturni center", ki je zapolnil degradirano območje glavnega so nagrado prejeli Matija Bevk, Vasa J.Perović in Christopher Ris. Sredi tedna smo bili na simpoziju SAZU o „Slovenski spravi“ v glavnem mestu, in na slovesni otvoritvi razstave „Dogodek je tu, dogodek imate v mestu“ v gradu Khislstein (Kranj), pripravljene v okviru prestavljenega 50. tedna slovenske drame. Naš dopisnik iz Italije pa se je o krajah umetnin pogovarjal s komandantom italijanske policijske enote za varstvo kulturne dediščine, generalom Robertom Riccardijem. foto: Islamski versko-kulturni center LJ vir: https://www.gp-sistemi.com/sl/arhivi/project/ivkclj
V oddaji gostimo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc, nadaljujemo pa s Poletno muzejsko nočjo, Vilenico in Lirikonfestom. Drugi del oddaje bomo posvetili tudi Jakopičevemu nagrajencu, Jakopičevi razstavi, Plečnikovim tržnicam in razstavi Uršule Berlot v Novi Gorici.
Oddajo začenjamo s kulturnim protestom, nadaljujemo s svetlobno gverilo, obiskali bomo tudi festival Spider in razstavo Svobodno Sonce. Na evropskem razpisu za Projekte sodelovanja v kulturi Ustvarjalna Evropa je bilo letos uspešnih 18 slovenskih javnih zavodov in nevladnih organizacij, tudi Radio Slovenija. Govorimo tudi o mednarodnem dnevu arhivov in njihovem pomenu, 70. obletnici Schumanove deklaracije in novih vpisih v register nesnovne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov