Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču tokratne Kulturne panorame bosta pisatelj Roman Rozina in njegov roman Sto let slepote; zanj je prejel nagrado kresnik, ki jo pri časopisu Delo namenjajo najboljšemu romanu leta.
Predstavili bomo festivale Ljubljana, Lent in Ana Desetnica, ki se začenjajo v teh dneh.
Govorili bomo o razstavah V Ukrajini / Iz Ukrajine in Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki sta na ogled v Ljubljani.
Za konec pa bomo povzeli dogajanje na simpoziju o umetnostni in arhitekturni dediščini plemstva med starimi in novimi režimi, ki je bil pred dnevi na ZRC SAZU v Ljubljani.
Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Z glasbo jo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Miha Klemenčič, pred mikrofonom Staša Grahek.
930 epizod
Likovne razstave, literarni dogodki, nagrade in priznanja, festivali, kulturna politika … vse to so teme tedenskega pregleda najpomembnejšega dogajanja na področju kulture.
V središču tokratne Kulturne panorame bosta pisatelj Roman Rozina in njegov roman Sto let slepote; zanj je prejel nagrado kresnik, ki jo pri časopisu Delo namenjajo najboljšemu romanu leta.
Predstavili bomo festivale Ljubljana, Lent in Ana Desetnica, ki se začenjajo v teh dneh.
Govorili bomo o razstavah V Ukrajini / Iz Ukrajine in Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki sta na ogled v Ljubljani.
Za konec pa bomo povzeli dogajanje na simpoziju o umetnostni in arhitekturni dediščini plemstva med starimi in novimi režimi, ki je bil pred dnevi na ZRC SAZU v Ljubljani.
Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Z glasbo jo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Miha Klemenčič, pred mikrofonom Staša Grahek.
Po tednu dni vas zopet vabimo v našo družbo, da bi se skupaj razgledali po panorami tedenskih dogodkov, ki jih zaznamujejo vsebine umetnosti in kulture. Začenja se festival Fabula – literature sveta, začenjajo se Dnevi komedije. Na Slovenskem gledališkem inštitutu so predstavili zbirko avdio-vizualnega gradiva, ki ga hranijo že mnoga desetletja, v Moderni galeriji pa poteka mednarodna konferenca Zmagovalci ali poraženci?, na temo zbirk in arhivov v postsocialističnih prostorih. Poročali bomo tudi o razstavi Morje ob mestu, tržaških umetnikov, ki je na ogled v Ljubljani ter približali izsledke posveta o slikanicah – ob 100-letnici prve slovenske slikanice. Pred koncem pa vam predstavljamo tudi 9. Grošljev simpozij, z naslovom »O urbem venalem! Korupcija v starem in srednjem veku«, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Vabimo vas k poslušanju! Vir foto: http://www.mgml.si/galerija-vzigalica/aktualna-razstava-443/morje-ob-mestu/
Zajeli bomo dogajanje mednarodnega simpozija Nonument! Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov, se zaustavili ob ciklu koncertov stare glasbe na zgodovinskih glasbilih Harmonia Concertans in predstavili projekt Gradovi Posavja. Zaustavili se bomo tudi ob letošnjem programu festivala Fabula, oddajo pa bomo začeli z vprašanjem: Kakšne možnosti za predstavitev Slovenije širši javnosti se odpirajo ob dejstvu, da bo Slovenija leta 2022 častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu?
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov bomo začeli v Ljubljani, v Cankarjevem domu, kjer sta se v tem tednu odprli dve razstavi: razstava del kiparja Ivana Meštroviča in razstava O … oblikovanje! Med vizijo in realnostjo. Seznanili se bomo s potekom večdnevnega srečanja Ustvarjalna izmenjava, nato pa se ustavili v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, kjer se je pričela koreografska retrospektiva opusa Valentine Turcu. V oddaji bomo prelistali še dve monografiji: zbornik razprav Leukhup in knjigo Na izpostavljenem mestu, posvečeno Viljemu Černu. Kulturno panoramo zaključujemo z razmislekom o dogajanju, ki je sledilo letošnji Prešernovi proslavi in podelitvi nagrad.
Tokrat v tedenski pregledni oddaji povzemamo vtise z državne proslave slovenskega kulturnega praznika, osrednje poudarke dobitnic in dobitnikov Prešernove nagrade in nagrad sklada, piko na i pa ponujamo s prispevkoma o aktualnem položaju nevladnega sektorja v kulturi. Iz sklopa mnogih dejavnosti ob pravkar minulem državnem prazniku izpostavljamo celoletni projekt Ustvarjalnega centra Švicarija v glavnem mestu, pravkar odprto novo stalno razstavo umetnosti srednjega in zgodnjega novega veka v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, slišali pa boste tudi prve utrinke z Mednarodnega bienalnega festivala flamenka v ljubljanskem Cankarjevem domu. Pred koncem povzemamo tudi prve rezultate projekta Forget Heritage - revitalizacija in upravljanje opuščenih stavb kulturne dediščine. Na sliki tolarski bankovec z likom pesnika za 1000 SIT (vir: http://www.worldbanknotescoins.com/2014/05/slovenia-1000-tolarjev.html )
V pregled kulturnih dogodkov minulega tedna smo uvrstili več razstav: prva govori o sodelovanju in prijateljstvu med arhitektoma Jožetom Plečnikom in Ottom Rothmayerjem, druga pa predstavlja fotografije iz obdobja italijanskega neorealizma med letoma 1932 in 1960. Predstavili bomo program novomeškega Anton Podbevšek teatra v letu ’18 ter povzeli zgodovino in pomen Slovenske matice, v kateri bodo, kot napovedujejo, kmalu iskali novega tajnika in urednika. Podali se bomo v Maribor, kjer so v tamkajšnji Umetnostni galeriji pridobili več umetniških del, ter v Celje, kjer so odprli razstavo pomembnega kiparja iz prve polovice 20. stoletja, Ivana Napotnika. Ob koncu oddaje predstavljamo mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Vabljeni k poslušanju!
Likovne razstave, literarni dogodki, nagrade in priznanja, festivali, kulturna politika … vse to so teme tedenskega pregleda najpomembnejšega dogajanja na področju kulture.
Prešernove nagrade, odziv nevladnih organizacij na rezultate javnega razpisa, 120 let zgodovinskega arhiva Ljubljana, razstava Skozi njene oči v UGM
Dogajanje v zvezi s hostlom Celica v Ljubljani. Zborniku Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem. Dvanajsta knjiga zbranih del Primoža Trubarja. Mednarodna konferenca o Heglovi estetiki. Simpozij Kaj je ime?l v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova kot spremljevalni dogodek razstave Janez Janša. Razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj Veščine in skrivnosti orglarskih mojstrov gostuje v Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani. Pred koncertom ob 70-letnici Orkestra Slovenske filharmonije. Foto: Pokrajinski muzej Ptuj http://pmpo.si/
Glede na to, da v letošnjem letu obeležujemo kar nekaj 100. obletnic, med njimi 100 let delovanja Narodne galerije, 100 let poklicnega baleta v Sloveniji, mineva pa tudi 100 let od smrti Ivana Cankarja, bi bil zanimiv premislek o slovenski kulturi, ki danes raste iz teh temeljev. A o tem morda kdaj drugič, v prvi Kulturni panorami v tem letu se bomo posvetili prej omenjenim obeleževanjem visokih obletnic, poleg tega izpostavili še evropsko leto kulturne dediščine in letošnji evropski prestolnici kulture. Z domačega naslova pa še pogovor z novim umetniškim direktorjem Borštnikovega srečanja, Alešem Novakom in pogovor z novo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Vabimo vas k poslušanju!
Zadnja letošnja Kulturna panorama prinaša zbir vrhuncev v kulturnem življenju preteklega leta. Leta, ki je bilo leto obletnic: začetka reformacije, začetkov slovenskega profesionalnega gledališča, arhitekta Plečnika, tudi Levstikovega Martina Krpana z ilustracijami Hinka Smrekarja. V oddaji bomo znova slišali slovenske umetnike, nagrajence, Metko Krašovec, Aleša Bergerja, Sašo Pavček, Nika Škrleca, Vita Žuraja, Borisa A. Novaka. Pogledali bomo na filmska platna in v galerije ter znova opozorili na eno najpomembnejših odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike v zadnjih letih: Kapelski pasijon.
Predpraznični kulturni utrip so zaznamovala odprtja številnih zanimivih razstav in prav razstave so v središču tokratne oddaje. Začnemo v Ljubljani, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je na ogled razstava o delu arhitekta Stanka Kristla, in v Narodnem muzeju Slovenije, kjer so odprli najnovejši del stalne arheološke razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. V Trstu je na ogled obsežna mednarodna razstava »V morju intimnosti – podvodna arheologija pripoveduje o Jadranskem morju«, v Posavskem muzeju Brežice razstava Tisočletja posavskih gričev in ravnic, v Kanalu, kjer galerija Rika Debenjaka obhaja 40 let delovanja, pa so dopolnili stalno razstave del Rika. V sklepnem delu oddaje pa še o selitvi Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Ljubljano in o novem izobraževalnem programu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani – namenjen je najmlajšim.
Retrospektiva razstava Marija Preglja v Moderni galeriji,Monografija Damjana Prelovška o Jožetu Plečniku,Razstava Stiški urbarji v Muzeju krščanstva, Nagrada Mira, simpozij o arheologu in pisatelju Johannu Gabrielu Seidlu
Tokratni pregled začenjamo z uvodnimi dejanji Evropskega leta kulturne dediščine 2018, ki se je začelo z Evropskim kulturnim forumom v Milanu, in bo v znamenju »delitve dediščine«. Nadaljujemo pa z novo razstavo srednjeveških rokopisov in tiskov iz mariborskih arhivov Nataše Golob z naslovom »Na pergamentu in papirju«. Društvo likovnih umetnikov Maribor je podelilo nagrade, Pantomimik Andres Valdes pa je te dni prejel nagrado svetovnega združenja. Arhitekt Andrej Hrausky je izdal novo knjigo o Plečnikovi arhitekturi Ljubljane, Kosovelove Integrale pa bodo odslej lahko brali tudi na Kitajskem. Opozarjamo pa tudi na problematiko poskusa prodaje hostela Celica v glavnem mestu. Vabimo vas k poslušanju! Rokopis na pergamentu o podelitvi odpustkov – listina iz papeške pisarne – 15.stoletje (hrani Pokrajinski arhiv MB) foto: Lucija Planinc
Kulturna panorama bo, seveda, obarvana s spominom na rojstni dan našega največjega pesnika. Že osemnajst let je tretji december »ta veseli dan kulture«, ko se vrata gledališč, kinodvoran, galerij, muzejev na široko in brezplačno odpirajo obiskovalcem. Prav v razstavnih prostorih je na ogled veliko novih razstav in drugih novitet, ki jim namenjamo pozornost v naši oddaji. Tako si bomo lahko ogledali znameniti sliki Ptičar in Prestar Fortunata Berganta v Narodni galeriji. Izvedeli bomo več o najdenih risbah Zorana Mušiča v Trstu, pa o festivalu sodobnih umetniških praks Pixxelpoint v Novi Gorici. Govorili bomo o pregledni razstavi del Borisa Jesiha v Mednarodnem grafičnem likovnem centru ter o razstavi fotografij Tihomirja Pinterja v Galeriji Jakopič. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava Tomaža Lavriča. Pred mikrofon smo povabili tudi prevajalca Štefana Vevarja, ki je prvi dobitnik nagrade Fabjana Hafnerja za prevod romana Saturnovi prstani Winifreda Georga Sebalda.
Likovne razstave, literarni dogodki, nagrade in priznanja, festivali, kulturna politika … vse to so teme tedenskega pregleda najpomembnejšega dogajanja na področju kulture.
V današnji oddaji se bomo med drugim podali v preteklost prestolnice: v Mestnem muzeju so odprli razstavo Srednjeveška Ljubljana, v Narodno in univerzitetno knjižnico pa se je po več kot 120 letih vrnila slavna Aldrovandijeva enciklopedija. V oddaji tudi o svečanem baletnem koncertu v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, Murkovih nagradah Slovenskega etnološkega društva, tradicionalni razstavi Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in literarno-glasbenem večeru programa Ars na mednarodnem simpoziju Društva slovenskih pisateljev v Lipici. Napovedali bomo tudi letošnji Slovenski knjižni sejem. Foto: Matevž Paternoster
Tokratno oddajo zaznamujejo laureati: podelili so namreč nagrade Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, nagrade Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter Jermanovo nagrado. Ob tem pa še o knjižnem sejmu Buch Wien 2017 in razstavah: Koyaa – Animirani junak na sceni, Zavetja Babilona in Steklo od 18. stoletja do danes.
V tem tednu je bilo podeljenih kar nekaj uglednih nagrad in priznanj, zato pregled izstopajočih kulturnih dogodkov začenjamo pri nagrajencih, natančneje: pri letošnjih dobitnikih nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter pri dobitnikih Jermanove nagrade. Nadaljujemo na Dunaju, na knjižnem sejmu, na katerem so se pod okriljem Javne agencije za knjigo predstavili tudi slovenski založniki in ustvarjalci. V drugem delu oddaje vas bomo opozarjamo na tri razstave: v Ljubljani si lahko ogledate razstavo pregledno tematsko razstavo Koyaa – Animirani junak na sceni, v Mariboru razstavo z naslovom Zavetja Babilona, v Celju pa razstavo Steklo od 18. stoletja do danes. In ne pozabite na ljubljanski filmski festival, ki ga v tokratni oddaji sicer ne izpostavljamo, ker ga intenzivno spremljamo v naših drugih kulturno-informativnih oddajah.
Kaj so bili vzroki in kaj so – sto let pozneje – posledice ruske revolucije? Kako se v mednarodni projekt Posredovanje spornih kulturnih dediščin z umetnostjo vpenja razstava, ki tematizira odlivanja posmrtnih mask, ene najstarejših portretnih kiparskih tehnik? Kako pri preučevanju muzejskih predmetov pomagajo naravoslovne raziskave in do kakšnih novih ugotovitev so se prebili raziskovalci ob njihovi pomoči? To so le nekatera izmed vprašanj, ki krojijo tokratno oddajo Kulturna panorama. Pred mikrofon smo povabili tudi Primoža Ekarta, režiserja predstave Nemoč, ki je prejela veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev. Zaustavili smo se ob prestižni skladateljski nagradi Claudia Abbada Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov, ki jo je kot prvi slovenski skladatelj prejel Vito Žuraj in poročali iz Češke, kjer so arhitektu Jožetu Plečniku posthumno podelil visoko državno priznanje.
Jesen je čas, ko različne komisije končujejo pregled dosežkov preteklega ustvarjalnega obdobja. Ta teden so tako postali znani prejemniki pomembnih priznanj, med njimi nagrad za izvirno slovensko slikanico, vrhunski knjižni prevod, najboljšo pesniško zbirko in odlično slovensko oblikovanje. V mozaik pomembnejših kulturnih dogodkov smo ujeli še utrip Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala in Vipavske krajine, ki jih je na slikarsko platno prenesel Veno Pilon – ogledate si jih lahko v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Oddajo smo zaokrožili s prispevkom o prenovljeni stalni razstavi v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem.
Neveljaven email naslov