Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik Denis Škofič je dobitnik Veronikine nagrade, Borisa A. Novaka je prejel zlatnik poezije. V galeriji Equrna je razstava Nike Špan in Richarda Whitlocka z naslovom Zapri oči. Napovedujemo festivala Vilenica in Mesto knjige, o ljubljanski Drami, ki je zapustila svojo matično hišo, pa bo govorila ravnateljica Vesna Jurca Tadel.
930 epizod
Likovne razstave, literarni dogodki, nagrade in priznanja, festivali, kulturna politika … vse to so teme tedenskega pregleda najpomembnejšega dogajanja na področju kulture.
Pesnik Denis Škofič je dobitnik Veronikine nagrade, Borisa A. Novaka je prejel zlatnik poezije. V galeriji Equrna je razstava Nike Špan in Richarda Whitlocka z naslovom Zapri oči. Napovedujemo festivala Vilenica in Mesto knjige, o ljubljanski Drami, ki je zapustila svojo matično hišo, pa bo govorila ravnateljica Vesna Jurca Tadel.
Pregled kulturnih dogodkov začenjamo s predstavitvijo programa letošnjega festivala Borštnikovo srečanje; nadaljujemo v Frankfurtu, v katerem je prva izvedba opere Blühen, Razcvet, skladatelja Vita Žuraja prejela imenitne odzive. Predstavili bomo tudi letošnjo prejemnico Tischlerjeve nagrade Milko Kriegl, program Art, s katerim NLB-skupina spet začenja naložbe v sodobno umetnost, in dve razstavi. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani vabijo na ogled razstave Otroci gledalci, v galeriji Fotografija pa razstavlja Mankica Kranjec. Oddajo Kulturna panorama pripravljamo v uredništvu za kulturo tretjega programa – Programa Ars. Glasbena oprema: Tina Ogrin, tonska mojstrica je Klara Otorepec, urednica je oddaje Tina Kozin.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Belo zlato: zgodbe o bombažu. Opozarjamo na razstave: Zora Stančič razstavlja v Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu, v Galeriji mesta Ptuj je na ogled Inventura 2.0 - sodobnih ptujskih likovnih ustvarjalcev, v ljubljanskem Škucu pa so odprli razstavo z naslovom Kakorkoli že, kmalu bo vse pozabljeno. Predstavljamo program Tedna slovenske drame in razkrivamo besedo leta 2022. Glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Robert Markoč, redakcija Staša Grahek.
Letos Pokrajinski muzej Ptuj Ormož beleži 130 letnico ustanovitve, tako bomo povzeli njegove ključne razvojne mejnike in predstavili tekoči program. Ob dokumentarnem filmu "Jaz sem mravljišče drobnih smrti" se spominjamo pokojnega pesnika in pisatelja Milana Vincetiča, ob novi razstavi v Galeriji ZDSLU v Ljubljani pa predlani preminulega slikarja in grafika Lada Pengova. Izpostavljamo tudi pravkar predstavljeno zgodovinsko delo o "mejni reki Idriji" Franca in Zorana Jerončiča, ki sta prečesala to stoletja staro mejo med Serenissimo in Habsburgi. V celjskem Knežjem dvoru pa si lahko ogledate razstavo z naslovom "Ljubíja- zaklad pod skalo" o lani jeseni v Zgornji Savinjski dolini najdenih predmetih iz poznorimskega obdobja – tam so takšne najdbe našli prvič. FOTO: Panorama osrednjega sedeža Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož ob reki Dravi VIR: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Začenjamo z vladno razglasitvijo, da bo leto 2023 leto pisatelja in politika Ivana Tavčarja in arhitekta Edvarda Ravnikarja, nova vlada pa je lansko 100-letnico rojstva partizana in pesnika Karla Destovnika- Kajuha tozadevno v letošnje leto vključila naknadno. Vodja Agencije za knjigo Katja Stergar bo osvetlila navzočnost slovenske knjige na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu na Majni, direktorica Natalija Polenec bo povzela, kaj ob letošnji 100-letnici ustanovitve pripravlja Slovenski etnografski muzej, od treh letošnjih evropskih prestolnic kulture posebej predstavljamo madžarski Veszprém, pred koncem pa bo odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus napovedala obeležitve naše letošnje 60-letnice začetka oddajanja.
Boris Pahor ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, na katere je opozarjal mednarodno skupnost. Še v zadnjih letih življenja, ko je umiralo njegovo telo, je v njem tlela silna energija, ki jo je izžareval. Njegova smrt v 109. letu starosti je bila eden izmed dogodkov, ki so vzbudili največ pozornosti na področju kulture, pa tudi širše. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko. Na začetku njenega mandata je izbruhnila afera, povezana s ponaredki v narodnem muzeju, razvedelo se je tudi za zlorabo v primeru Fotopub. Nobelovo nagrado za književnost je prejela francoska pisateljica Annie Ernaux, nagrada Ingeborg Bachmann, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad na nemškem govornem območju, pa je šla v roke slovenski pisateljici Ani Marwan. Pregledali bomo, kateri so bili filmi, razstave, predstave in knjige leta, ki jih priporočamo. Poslušajte nas, ko bomo odstirali svetle, pa tudi manj svetle plati leta 2022 na področju kulture.
V središču današnje oddaje: Nagradi Staneta Severja Ivi Krajnc Bagola in Juriju Zrnecu, finalistke za besedo leta 2022, predvsem pa razstave v Ljubljani: v NUK-u je na ogled razstava o Karlu Destovniku Kajuhu - Čas življenja in čas smrti, v Moderni galeriji so odprli razstavo Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti, v galeriji Spomeniškovarstvenega centra si je mogoče ogledati razstavo Živimo prostor: Premišljeno z naravo in arhitekturo, v galeriji Dessa pa razstavo z naslovom Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki. Izbor glasbe Tina Ogrin, tonski mojster Maks Pust, urednica oddaje Staša Grahek.
Tedenski pregled se tokrat začne s tremi novimi razstavami: v Umetnostni galeriji Maribor je na ogled pregled dosežkov in življenja modernističnega arhitekta Saše Deva, 1903–1967, ki je od obdobja med vojnama do sredine stoletja mestu vtisnil sodobno podobo, v ljubljanski Galeriji Cankarjevega doma pa je odprta velika naravoslovna razstava "V vrtincu sprememb". Tamkajšna Moderna galerija se je z razstavo spomnila 100. obletnice rojstva pokojnega slikarja in profesorja Marijana Tršarja, kaže pa, da so arhitekti izbrali ekipo, ki bo predstavljala državo na beneškem arhitekturnem bienalu prihodnje leto. V glavnem mestu so filozofinje in filozofi iskali povezave Hegla, žensk in feminizma v luči logike in politike spolnih razlik, ministrstvo za kulturo pa je gostilo razpravo o preprečevanju spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi in izobraževanju. FOTO: Gradnja palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru med 1930-32, danes Zdravstveni dom A.Drolca VIR: arhiv MAO
Predstavljamo mednarodni znanstveni simpozij Slovenci in Karađorđevići, ki je bil organiziran v Mariboru, bili smo na okrogli mizi o Jožetu Plečniku na Dunaju, obiskali smo nekaj razstav – skupinsko na Koroškem z naslovom Zbirke za solidarno prihodnost, dve v Ljubljani, prvo pred Arhivom Republike Slovenije, Ko so nam zvezde naklonjene … Zgodovina jezuitskega kolegija, in drugo v galeriji Vžigalica, v kateri se z razstavo Konstruirane krajine predstavlja italijanski umetnik Leone Contini, pa mariborsko svetlobno-zvočno razstavo Globoka modrina si ter skupinsko razstavo v Vili Vipolže v sklopu mednarodnega vizualnega festivala Art Circle/Krog umetnosti.
V panoramskem zvočnem popotovanju bomo danes razkrili imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, takoj zatem pa se pomudili pri zavezah visoke politike h gradnji nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice, NUK 2. Pogledali bomo na Ig, kjer zaključujejo projekt Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na ljubljanskem Barju, podrobneje pa se bomo posvetili še nekaterim razstavam in dogajanju ob 222. obletnici Prešernovega rojstva, ki jo bo zaznamoval pestri Ta veseli dan kulture; med drugimi razstavi slovenskega impresionista Mateja Sternena v Narodni galeriji, razstavi Mitja Ficka in Marka Jakšeta v Mestni galeriji Ljubljana in 40 let sem delal, Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka, na Slovenskem gledališkem inštitutu. Vabimo vas k poslušanju!
Začeli bomo s poudarki iz knjižnega sejma, tam podeljenih nagradah - Schwentnerjevo založniško je prejel Lojze Wieser iz Avstrije - in priznanj do intervence direktorja Frankfurtskega sejma, Jürgena Boosa. Posebej smo se posvetili simpoziju o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku ter 11. mednarodnemu festivalu sodobnega plesa »Cofestival«, oba v Ljubljani. Na kratko bomo predstavili tudi prejemnike dveh, ta teden podeljenih stanovskih nagrad in priznanj: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelillo nagradi in priznanje Ivane Kobilce, Društvo restavratorjev Slovenije pa nagrado in priznanja Mirka Šubica, študentskega "skalpel" je prejela Erica Sartori iz Trsta, priznanje Mirka Šubica pa Marta Bensa iz Gorice.
Zabelova nagrada za Bojano Pejić, Teden slovenskih knjižnic, Slovenski knjižni sejem v Ljubljani, Mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti Kiblix v Mariboru – ob teh glavnih temah pa še o Einspielerjevi nagradi za Josefa Winklerja, simpoziju o Marcelu Proustu, ki sta ga pripravili Beletrina in Filozofska fakulteta v Ljubljani, ter o treh razstavah, ki so ob stoletnici Pasolinijevega rojstva na ogled v Rimu.
Ponujamo pogovor s prevajalko Anjo Naglič, letošnjo prejemnico Jermanove nagrade za prevode družboslovnih in humanističnih del. Sledil bo prvi slovenski pesmomat na vrtu Društva slovenskih pisateljev, po tem pa začetek 23. festivala Pixxelpoint v stari in Novi Gorici. Opozorili bomo na novo kulturno pridobitev Ptuja in na tri razstave: kiparju Jakobu Savinšku ob 100-letnici rojstva posvečeno v kamniški Galeriji Miha Maleš, na domiselno interpretacijo arhitektovih del v Plečnikovi hiši v Ljubljani z naslovom »Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem …«, in na razstavo »Delo v nastajanju …« v ljubljanskem ŠKUC-u, ki razmišlja o skupnostih onkraj kapitalizma. Posebej pa smo se posvetili novosti na Ptuju – novemu Kabinetu Stojana Kerblerja. FOTO: Prvi slovenski pesmomat so tehnično izgotovili na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani VIR: rtvslo.si
Podeljenie listine institucijam, ki so z izjemnimi pisnimi spomeniki vpisane na Nacionalno listo Spomin sveta,Tanja Tuma, nova članica mednarodnega PEN,Mátija Ferlín, hrvaški plesalec in koreograf se predstavlja v Cankarjevem domu v Ljubljani,v Mariboru je nastala nova kulturna četrt Minoriti,Razstava Digitalno mleko Petre Mrša v Likovnem salonu Celje,Razstava naslovnic Sinjega galeba v Vodnikovi domačiji,Slovenci, ki živijo v Italiji, zaskrbljeni zaradi besed novega predsednika italijanskega senata La Russe.
Gostja Kulturne panorame je Jenkova nagrajenka, pesnica Nataša Velikonja. Nekaj minut namenjamo prejemnikoma nagrade Kristine Brenkove za izvirno slikanico Jani Bauer in Petru Škerlu. Poročamo o razstavah Črtomirja Freliha in Bojana Radoviča ter govorimo tudi o napovedani združitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve.Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Glasbena oprema Tina Ogrin,tonski mojster Franci Moder, urednica oddaje Staša Grahek.
Osrednja tema frankfurtskega knjižnega sejma je prevajanje. Pri nas pa je ta teden aktualna prevajalska Sovretova nagrada, ki jo, kot najstarejšo literarno nagrado, podeljujejo že šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prejela jo je Katja Zakrajšek za prevod romana Dekle, ženska, druga-i britanske pisateljice Bernardine Evaristo. Napovedujemo Festival angažiranega pisanja in predstavljamo tri razstave: Sveti konji – nebesni jezdeci v etnografski muzej, Transformacije lesa v Galerijo Božidar Jakac ter Plečnik: Za narod zaslužnim in svojim v poklon, ki v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra razgrne projekt ljubljanskega pokopališča Navje.
Načrtovanje in oblikovanje prostora, ki spodbuja vse človekove potenciale je bilo vodilo dela slovenskega arhitekta Stanka Kristla, ki je letos praznoval visok življenjski jubilej, 100-letnico! Ob tej priložnosti smo obiskali simpozij, ki sta ga soorganizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Literarno nagrado Mira, ki je svoje ime dobila po pisateljici Miri Mihelič, so letos podelili Darinki Kozinc, ki se posveča raziskovanju življenja in dela aleksandrink, kot posebnega kulturnega in ekonomskega fenomena druge polovice 19. stoletja in pozneje. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu slovarjev je zadnjih nekaj dni potekal simpozij Slovarji včeraj, danes, jutri, ki je v mednarodni zasedbi obsegal predavanja in predstavitve novih slovarjev ter drugih jezikovnih virov in druge aktivnosti. Več o tem pozneje, ko se bomo odzvali na 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti, ki je potekal v Mariboru. Pozornost namenjamo tudi razstavi Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda, na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine in napovedujemo Festival slovanskih kultur, ob 15-letnici zbirke Sto slovanskih romanov. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vrtec Mladi rod arhitekta akademika Stanka Kristla
Predstavljamo letošnjo Nobelovo nagrajenko za literaturo, francosko pisateljico Annie Ernaux, ki na dilemo mladih ali brati ali pisati odgovarja, da je najprej potrebno predvsem veliko brati. Opozarjamo na ljubljanski mednarodni festival Mesto žensk, in na pravkar končani festival Indigo in Festival stripa Tinta Ljubljana, ki se bo sklenil ta konec tedna. Tehniški muzej Slovenije se z novo razstavo posveča fizikalnemu fenomenu Svetloba, Galerija Vžigalica v Ljubljani pa ponuja izbor del na temo »Ljubljana se klanja Sloveniji«, tokrat Pomurju. Pred koncem še povzetek letošnjih priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor. FOTO: Nobelovka za literaturo 2022 Annie Ernaux l. 2019 na gostovanju v Španiji VIR: https://www.francetvinfo.fr/culture/livres/roman/l-ecrivaine-francaise-annie-ernaux-recoit-le-prix-nobel-de-litterature_4798369.html
Tokrat začnemo z že 30. Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, nadaljujemo z razstavo Četrta generacija mojstra italijanske Arte Povera Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni, ki ji sledi razstava v Moderni galeriji z naslovom Momental-mente: žive slike. Obiskali smo 11. mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, ob mestnem dnevu razstavo Podobe Maribora iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, in razstavo Arheološko bogastvo Bele Krajine v Belokranjskem muzeju Metlika. FOTO: Pistolettova postavitev instalacije Venera iz cunj v Berlinu l.2018, prvo je predstavil l.1967 v Italiji VIR: https://www.artatberlin.com/en/tribute-to-michelangelo-pistoletto-in-berlin-italian-cultural-institute-italian-embassy-01-06-04-06-2018/
Precej raznovrstno je bilo dogajanje tega tedna. V Trbovljah se končuje festival novomedijske kulture Speculum Artium. v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so odprli razstavo Umetnost na delu – Na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, v Lutkovnem gledališču pa se je začel festival Lutke. Pogovorili se bomo z dobitnikoma nagrade večernica in nagrade Fanny Hausmann. Skupina Laibach se svojih začetnih let spominja z razstavo o Turneji po okupirani Evropi leta 1983, začenjamo pa s tridnevno mednarodno filozofsko konferenco o sodobnih strukturah oblasti z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti.
V četrtek je Program Ars na ljubljanskem gradu podelil že 31. lastovko, nagrado za najboljšo kratko zgodbo, prejemnik Vincenc Gotthardt je današnji prvi sogovornik. Slovenska matica se je ob letošnji 500-letnici smrti na simpoziju posvetila prvemu stacionarnemu škofu mesta Dunaj, hkrati pa tudi prvemu vodji slovitih »dunajskih dečkov« Juriju Slatkonji. Ogledali smo si te dni odprto pregledno razstavo oblikovalca Ranka Novaka v Mestni galeriji Ljubljana, na kateri je na ogled izbor njegovih stvaritev od 1974 do danes. Do konca leta bo še odprta razstava o zapuščini Franja Stiplovška v Posavskem muzeju Brežice, enem od osrednjih akterjev kulturnega življenja Posavja sredine 20. stoletja. Notranjski muzej v Postojni se je v četrtek z novo razstavo spomnil svoje 75-letnice ustanovitve v letu 1947, do katere je prišlo po začetku veljave Pariške mirovne pogodbe med zavezniki in Italijo, ko se je takratna Ljudska republika Slovenija kot del federacije na rovaš zahodne sosede razširila za tretjino svojega ozemlja. FOTO: Lastovka, nagrada Programa Ars za kratko zgodbo 2022 VIR: Program Ars
Neveljaven email naslov