Williama Shakespeara, ki je umrl 23. aprila 1616, je ugledni ameriški literarni znanstvenik Stephen Greenblatt v nedavno prevedeni knjigi Will in svet kratko malo označil za avtorja najpomembnejšega leposlovnega opusa v zadnjih tisoč letih. Toda – kako je Shakespearu, gledališčniku iz precej zakotnega podeželskega mesteca, ki je v zadnji tretjini šestnajstega stoletja prišel v London brez denarja, brez vplivnih zaščitnikov in brez omembe vredne izobrazbe, uspelo ustvariti Hamleta in Desdemono in Julijo in Prospera in druge nesmrtne like, ki z odrskih desk že stoletja nagovarjajo gledalke in gledalce po vsem svetu? Kdo je bil, drugače rečeno, človek, ki je človeštvu – nemara spretneje kakor kdorkoli drug prej ali pozneje – nastavil ogledalo? Ali obrise njegovega talenta lahko razberemo iz drobcev biografskih podatkov, spominskih pričevanj in dokumentov, ki so ostali po njem, ali pa je, nasprotno, vse, kar priča o Shakespearovem geniju, le njegovo lastno delo? – To vprašanje nas bo na predvečer štiristote obletnice Bardove smrti zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom bo gledališki teoretik, dramaturg in esejist, dr. Tomaž Toporišič.