Morda ni tako daleč izdelava programov za ustvarjanje popolnih ljudi, čeprav se bo gotovo še veliko razpravljalo o pravšnjih merilih in pravih merah. Prav z merjenjem dednih telesnih in psihičnih lastnosti se je v zgodovini veliko ukvarjala evgenika, utopična, psevdoznanstvena misel, metoda, ki je svoje strahotno uresničitev ideje o zmanjšanju števila dedno obremenjenih in »manjvrednih ljudi« najbolj dopolnila v nacističnih taboriščih smrti. Prejšnje stoletje ni bilo prvo, ki si je prizadevalo »čistiti kri najboljše rase« ali zgraditi civilizacijo ljudi z najboljšimi geni; zamisel o popolnem in idealnem, ki stremi k višku napredka, je bila zasejana že v antično filozofsko misel in tamkajšnjo mestno državo, zlato obdobje razcveta evgenike pa sodi v našo nedavno preteklost. V slovenski diskurzivni prostor je stopila pred Prvo svetovno vojno in zastrupila miselne tokove med obema vojnama, ko je bila odprta za svetovne zglede in je evgenična stigma vedno padla na »tistega drugega, različnega od nas. Po odkritju strukture DNK v stoletju biotehnologije znova poudarjamo pomembnost genov in nadaljujemo s sanjarjenji o super človeku. V oddaji Kulturni fokus se bo Magda Tušar pogovarjala z Ano Cergol Paradiž, ki se je v svojem znanstveno-raziskovalnem delu veliko posvečala evgeniki na slovenskih tleh in o tem napisala knjigo.