Sociologi medijev sicer ugotavljajo, da se v našem času vse bolj krepi moč vizualnih sporočil, toda to še zdaleč ne pomeni, da pišemo manj kakor nekdaj. Prav nasprotno; vneto si pošiljamo e-pisma in sms-sporočila, zavzeto tvitamo, komentiramo in blogamo, na spletnih družabnih omrežjih pa je dobro zasukan stavek seveda eden nepogrešljivih pripomočkov tistih, ki pazljivo oblikujejo oziroma negujejo svoje uporabniške profile. Velik del te pisne produkcije očitno ni namenjen zasebni rabi, ampak stopa v javni prostor. In če so pred desetletji veliko večino javnosti namenjenih sporočil še pred objavo pregledali uredniki in lektorji, je danes povečini edini, ki skrbi za pravopisno ustreznost objavljenega besedila, kar njegov avtor sam. Kolikor pa večina piscev, razumljivo, ni seznanjena z vsemi podrobnostmi in posebnostmi knjižne slovenščine, se v visoko pisno normo vse pogosteje in vse hitreje tihotapijo elementi običajnega, pogovornega jezika. Jezikoslovci te nove elemente seveda skrbno spremljajo in analizirajo ter nekatere izmed njih tudi povzdignejo na raven nove knjižne norme. Kako se torej pod vplivom novih tehnologij spreminja slovenščina, bomo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom bo dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.