Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knjige, ki so jih posvetne oblasti in cerkvena cenzura poskušale prepovedati, vendar so se vseeno širile med ljudmi
Knjige so od nekdaj sodile med prepovedane sadeže, najbolj sladke med njimi so bile tiste, ki so se med ljudmi širile v tiskani obliki in se jih je lotila bolj ali manj stroga cenzura. Seveda ni šlo za celotno knjižno produkcijo nekega časa, vsakokratna cenzurna politika je črne sezname namreč polnila s knjigami, za katere je presodila, da njihova vsebina ogroža družbeni red, oblastne strukture, vero in moralo. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so tako že pred časom odprli razstavo z naslovom In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku. Avtorja razstavljenih del, katerih nastanek ali nasprotovanje zapovedani morali in cerkvenim dogmam sega od 16. do 18. stoletja, sta dr. Sonja Svoljšak iz Nuka in dr. Luka Vidmar iz ZRC SAZU. O nevarnih, bogokletnih, neprimernih in neokusnih, spotakljivih knjigah, ki so podžigale bralno vnemo in širjenje najrazličnejših informacij, ter njihovih piscih, med katerimi je na naših tleh najbolj znamenit Primož Trubar s protestantskimi besedili, med cenzorji pa sta se znašla tudi Matija Čop in Jernej Kopitar. Dr. Luka Vidmar bo gost oddaje Kulturni fokus, v kateri bo tudi nekaj posnetkov ene izmed preteklih oddaj Ars Humana, v kateri je sodelovala tudi dr. Sonja Svoljšak. S soavtorjem razstave se bo pogovarjala Magda Tušar.
730 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Knjige, ki so jih posvetne oblasti in cerkvena cenzura poskušale prepovedati, vendar so se vseeno širile med ljudmi
Knjige so od nekdaj sodile med prepovedane sadeže, najbolj sladke med njimi so bile tiste, ki so se med ljudmi širile v tiskani obliki in se jih je lotila bolj ali manj stroga cenzura. Seveda ni šlo za celotno knjižno produkcijo nekega časa, vsakokratna cenzurna politika je črne sezname namreč polnila s knjigami, za katere je presodila, da njihova vsebina ogroža družbeni red, oblastne strukture, vero in moralo. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so tako že pred časom odprli razstavo z naslovom In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku. Avtorja razstavljenih del, katerih nastanek ali nasprotovanje zapovedani morali in cerkvenim dogmam sega od 16. do 18. stoletja, sta dr. Sonja Svoljšak iz Nuka in dr. Luka Vidmar iz ZRC SAZU. O nevarnih, bogokletnih, neprimernih in neokusnih, spotakljivih knjigah, ki so podžigale bralno vnemo in širjenje najrazličnejših informacij, ter njihovih piscih, med katerimi je na naših tleh najbolj znamenit Primož Trubar s protestantskimi besedili, med cenzorji pa sta se znašla tudi Matija Čop in Jernej Kopitar. Dr. Luka Vidmar bo gost oddaje Kulturni fokus, v kateri bo tudi nekaj posnetkov ene izmed preteklih oddaj Ars Humana, v kateri je sodelovala tudi dr. Sonja Svoljšak. S soavtorjem razstave se bo pogovarjala Magda Tušar.
V tokratnem Kulturnem fokusu bomo kukali v zaodrje. A ne v tisto gledališko, pač pa bomo raziskovali, kako pravzaprav funkcionira današnja globalna založniška industrija. Prav posebej pa nas bo zanimalo, kaj vse bi moral storiti slovenski pisatelj, ki bi se želel uveljaviti kot mednarodno prepoznaven avtor. Oddajo o pisateljih, založbah in venomer izmuzljivih prodajnih uspešnicah je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
glasnejšega zvoka sveta najbrž nihče ni slišal, ker nas še ni bilo, pa tudi če bi bili, je bil pok stvarjenja tako glasen, da bi v trenutku popolnoma oglušeli...Naši praspomini na zvoke, ki so jim v pradvanimi prisluhnili ljudje, pa vseeno še nekje vibrirajo. O tem nocoj v oddaji Kulturni fokus, v kateri bo gost glasbenik Ljuben Dimkaroski, ki praspomine, zapisane v zgodovino človekovega duha, vedno znova ubuja z igranjem na najsterejše pri nas najdeno glasbilo.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Prvi profesionalni operni pevci so se začeli pojavljati sredi 17. stoletja, ko se je tudi opera kot glasbeni žanr začel bolj razvijati in širiti med glasbene navdušence, glasbeni ustvarjalci pa so pisali vedno več opernih del. Danes so operni solisti tako popularni, da pogosto niso zanimivi le kot glasbeni ustvarjalci, temveč se pojavljajo tudi na naslovnicah časopisov, ljudje pa se zanimamo za njihova zasebna življenja. V tokratnem Kulturnem fokusu nas bo zanimalo, v kakšnem položaju so mladi slovenski operni pevci danes. Kakšna je njihova prihodnost in ali se bodo morali – seveda zavoljo preživetja – tako kot številni tuji operni pevci ukvarjati tudi z drugimi glasbeno-gledališkimi zvrstmi? V tujini namreč že sodelujejo v številnih tv showih, muzikalih ali sodobnih gledaliških predstavah. Pred mikrofon bomo povabili operno in pop pevko Nuško Drašček, vodjo Društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katjo Konvalinko, profesorja opernega petja Matjaža Robavsa in urednika za operno glasbo na programu ARS Dejana Juraviča.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Vitomil Zupan »težko ujemljiva« literarna osebnost in podoba, za katero je vsaka opredelitev pretesna. Pisatelj, filozof, zapornik, športnik za začetek…Več v oddaji kulturni fokus, v kateri bodo sodelovali trije izmed urednikov knjige Važno je priti na grič. Magda Tušar se bo pogovarjala z Ifigenijo Simonovič, Alenko Puhar in Alešem Bergerjem.
Vitomil Zupan »težko ujemljiva« literarna osebnost in podoba, za katero je vsaka opredelitev pretesna. Pisatelj, filozof, zapornik, športnik za začetek…Več v oddaji kulturni fokus, v kateri bodo sodelovali trije izmed urednikov knjige Važno je priti na grič. Magda Tušar se bo pogovarjala z Ifigenijo Simonovič, Alenko Puhar in Alešem Bergerjem.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je letos praznovala 75-letnico delovanja. V primerjavi s francosko ali angleško akademijo, ki delujeta že od sedemnajstega stoletja, se to lahko zdi prav kratka doba, toda to še ne pomeni, da se Slovenci ne moremo pohvaliti z bistveno starejšo znanstveno akademijo. Okrog božiča pred 320 leti je namreč v Ljubljani zaživela Academia operosorum Labacensium, Akademija delovnih Ljubljančanov, na delo katere se s ponosom sklicujejo tudi naši današnji akademiki. Kulturno-zgodovinski pomen te, prve akademije bomo podrobneje osvetlili v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Leto, v katerem smo obeleževali dvestoletnico rojstva velikega mojstra operne umetnosti, Richarda Wagnerja, gre zlagoma h koncu. V tem kontekstu so muzikologi opozarjali na revolucionarni pomen tako imenovanega Tristanovega akorda iz opere Tristan in Izolda, ki naj bi že leta 1859 napovedoval, v katero smer se bo glasba razvijala v 20. stoletju. Veliko besed je bilo tudi izrečenih o Wagnerjevem konceptu celostne umetnine, kjer naj bi se libreto, glasba in odrska uprizoritev opere zlili v organsko celoto, ki daleč presega goli seštevek posameznih sestavnih komponent. V tokratnem Kulturnem fokusu pa bomo spregovorili o sicer manj očitnem, a še kako pomembnem aspektu Wagnerjeve dediščine – o vplivu, ki ga je njegova glasba imela na razvoj filmske umetnosti. Skladatelj in filmsko-glasbeni teoretik Mitja Reichenberg, ki bo naš gost pred mikrofonom, namreč pravi, da bi ne bilo ne Coppolove Apokalipse zdaj ne Jacksonovega Gospodarja prstanov ne von Trierjeve Melanholije, ko bi ne bilo Wagnerjevega genija. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Neveljaven email naslov