"Če rečemo, da je narod spremenljiva skupnost prava, prepričanj, delovanja, sporazumevanja in identitete, potem so narodi na svetu že mnogo tisočletji"

»Soglasja o določitvi vsebine pojma narod ni,« zapiše dddr. Andrej Pleterski, ki v ilustrirani knjižni izdaji o zgodovini slovenstva z naslovom Kdo smo (risbo je prispevala Janja Rihter) polemizira z razlagami o nastanku narodov kot zgodovinsko izoblikovanimi, s posebnimi elementi povezanimi, stalnimi skupnostmi ljudi, ki so se oblikovale proti koncu srednjega veka. »Po tej razlagi so narodi tvorbe s kratko zgodovino in megleno ter skoraj poljubno dolgo predzgodovino,« se ne strinja Pleterski, ki v zvezi s tem opozarja predvsem na komponento spremenljivosti narodov.
V uvodnih duhovito in resno zastavljenih izhodiščih knjige, ki jo »necenzurirano samo za odrasle in otroke v spremstvu staršev ali skrbnikov« namenja širšemu bralstvu, vseeno ponudi predpostavko, »da Slovenci so narod in da je ta narod nekako nastal«. Seveda je zato treba poiskati globoke korenine slovanskega drevesa, v različnih teorijah rastočega ob rekah Pripjat, Dnjester, Djeper, Donec … No, kot meni avtor, se je moderni slovenski narod začel kot kulturni projekt Žige Zoisa.
Knjiga, ki je izšla pri ZRC SAZU, je na voljo tudi kot prosto dostopni PDF na naslovu: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1911
V podobe minulega, nevidnega časa, zlitega v tisočletja in stoletja migracij, se bomo zazrli tudi v oddaji Kulturni fokus in se premestili na poti neprestanih mobilnosti, po katerih so se ljudje različnih identitet zgrinjali do našega, danes slovenskega ozemlja.

Dddr. Andrej Pleterski sicer kot zgodovinar, arheolog in etnolog prepleta številna znanja, s katerimi nam poskuša, z različnih zornih kotov in s sprehodi po mitičnih pokrajinah, razložiti našo kulturno pojavnost.