O slovenskem pripovednem izročilu, "arheologiji duha"

Slovensko pripovedno izročilo, tako kot druga duhovna dediščina, srka iz prepletanja pradavnih večkulturnih prostorov, vendar so nam nekateri ljudski motivi, ki so našli prostor ne le v pripovedi, pač pa tudi v drugih umetnostnih zvrsteh in medijih, bliže kot drugi. In morda izvirnejše slovenski. Med njimi so Zlata ptica, Peter Klepec, Janček ježek, Bela kača s kronico in drugi. V oddaji Kulturni fokus se bomo podali po razstavi Za devetimi gorami na Ljubljanskem gradu, njeni avtorici sta Anja Štefan in Irena Matko Lukan.

"Ljudje svoja opažanja in doživljanja že od nekdaj tkemo v zgodbe. Z zgodbami se kratkočasimo, zabavamo, razlagamo, prenašamo izkušnje in modrost, vzgajamo in se odzivamo na družbene spremembe. Slovenci imamo bogato pripovedno izročilo, med našimi predniki je krožilo nešteto pravljic in povedk ...
Na prvi pogled se zdi, da ljudske pripovedi govorijo o nekdanjih časih. V resnici pa so tako večplastne, da lahko v vsakem času povedo kaj novega. Govorijo o vprašanjih, ki so brezčasna, o iskanjih vsakega izmed nas. »To je arheologija duha,« je o njih rekla Kristina Brenkova, »to je brezkončno bogastvo.« »Razstava Za devetimi gorami izpostavlja lepoto, moč, pestrost in vitalnost slovenskega pripovednega izročila,« sta zapisali avtorici.

Avtorici razstave: Anja Štefan, Irena Matko Lukan
Sodelovanje pri razvoju koncepta in oblikovanje razstave: Sanja Jurca Avci s sodelavcem Tomažem Budkovičem
Grafično oblikovanje razstave: Dolores Gerbec
Izbor likovnih podob: Sanja Janša, Pavle Učakar