Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse kaže, da je znameniti kantavtor s svojo najnovejšo studijsko ploščo, Rough and Rowdy Ways, znova ustvaril pravo pravcato mojstrovino
Nemara najmanj pričakovani – a nikakor ne nezasluženi – prejemnik Nobelove nagrade za književnost vseh časov, Bob Dylan, je letos marca na svoji spletni strani po dolgih osmih letih avtorskega molka javnosti naposled predstavil novo pesem, ki jo je napisal sam. In čeprav je kar 17-minutna skladba, naslovljena Murder Most Foul govorila o atentatu na Johna Kennedyja, o skoraj 60 let oddaljenih dogodkih torej, se poslušalke in poslušalci z vsega sveta nismo mogli znebiti občutka, da Dylan skozi zgodbo o umoru 35. predsednika Združenih držav pravzaprav govori še o nečem drugem, radikalno aktualnem: o zatonu Amerike in, širše, Zahoda, o zatonu, ki se je v prvih tednih pandemije novega koronavirusa in evidentni nezmožnosti evropskih in ameriških oblasti, da bi se adekvatno soočile z javno zdravstveno krizo, zdel še prav posebej očiten. No, tej pesmi so v kratkem sledile še druge in sredi junija je luč sveta naposled ugledala nova Dylanova plošča, Rough and Rowdy Ways. O čem torej govori ta, že 39. studijski album Boba Dylana? Na kakšen način nam slika našo neveselo resničnost v letu 2020? – To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratnem Kulturnem fokusu, ko pred mikrofonom gostimo dva pesnika in prevajalca, oba vrhunska poznavalca Dylanovega opusa, Mateja Krajnca in Jureta Potokarja.
739 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Vse kaže, da je znameniti kantavtor s svojo najnovejšo studijsko ploščo, Rough and Rowdy Ways, znova ustvaril pravo pravcato mojstrovino
Nemara najmanj pričakovani – a nikakor ne nezasluženi – prejemnik Nobelove nagrade za književnost vseh časov, Bob Dylan, je letos marca na svoji spletni strani po dolgih osmih letih avtorskega molka javnosti naposled predstavil novo pesem, ki jo je napisal sam. In čeprav je kar 17-minutna skladba, naslovljena Murder Most Foul govorila o atentatu na Johna Kennedyja, o skoraj 60 let oddaljenih dogodkih torej, se poslušalke in poslušalci z vsega sveta nismo mogli znebiti občutka, da Dylan skozi zgodbo o umoru 35. predsednika Združenih držav pravzaprav govori še o nečem drugem, radikalno aktualnem: o zatonu Amerike in, širše, Zahoda, o zatonu, ki se je v prvih tednih pandemije novega koronavirusa in evidentni nezmožnosti evropskih in ameriških oblasti, da bi se adekvatno soočile z javno zdravstveno krizo, zdel še prav posebej očiten. No, tej pesmi so v kratkem sledile še druge in sredi junija je luč sveta naposled ugledala nova Dylanova plošča, Rough and Rowdy Ways. O čem torej govori ta, že 39. studijski album Boba Dylana? Na kakšen način nam slika našo neveselo resničnost v letu 2020? – To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratnem Kulturnem fokusu, ko pred mikrofonom gostimo dva pesnika in prevajalca, oba vrhunska poznavalca Dylanovega opusa, Mateja Krajnca in Jureta Potokarja.
Če ste v začetku maja spremljali državno proslavo ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ste slišali tudi kratek glasbeni kolaž, ki so ga pripravili člani avantgardne elektronske zasedbe Theremidi Orchestra. In ker bo skupina v kratkem izdala tudi nov album, Noisetrails, se nocojšnji večer zdi kar pravi trenutek, da v Kulturnem fokusu preverimo, kaj se dandanes pravzaprav dogaja na slovenski eksperimentalni glasbeni sceni. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Šola in izobraževanje sta, kot vemo, eden temeljev kulture. A kaj se zgodi, če je šolski sistem v nekem okolju vzpostavil še nekdanji kolonialni gospodar, izobraževalni proces pa praviloma poteka v jeziku, ki ni materni? – To sta le dve vprašanji, ki jih bomo pretresali tja v tokratnem Kulturnem fokusu, saj bomo govorili o šoli v Afriki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V letu, ko Bienale oblikovanja zaznamuje 50-letnico, je Barbara Belehar Drnovšek v Kulturni fokus povabila direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika. Jubilejna izdaja se predstavlja s svežim konceptom; oblikovanje vidi kot disciplino, ki preveva vse plasti sodobnega življenja. Osrednja septembrska razstava bo predstavila projekte in izdelke več kot 100 udeležencev iz 20 držav, ki so prav zdaj v obdobju 6-mesečnega delovnega procesa, v katerem obravnavajo širok izbor tem, kot so Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Sistemi mode in Hekanje gospodinjskih aparatov. BIO50 pa bo v Ljubljano prinesel tudi živahen program dogodkov, razstav in predavanj. Foto: Lucijan & Vladimir
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
21. marec že dolga stoletja velja za dan, ko se začne pomlad, no, od leta 1999 pa je to tudi svetovni dan pesništva. Temu primerno bo obarvan tudi tokratni Kulturni fokus, saj bomo v njem spregovorili o 75 pesmih od Dekleve do Peratove, še čisto sveži pa obenem tudi nekoliko nenavadni antologiji slovenske poezije, ki sta jo za založbo Litera pripravila kritik Urban Vovk in pesnik Uroš Zupan. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V tokratnem Kulturnem fokusu bomo kukali v zaodrje. A ne v tisto gledališko, pač pa bomo raziskovali, kako pravzaprav funkcionira današnja globalna založniška industrija. Prav posebej pa nas bo zanimalo, kaj vse bi moral storiti slovenski pisatelj, ki bi se želel uveljaviti kot mednarodno prepoznaven avtor. Oddajo o pisateljih, založbah in venomer izmuzljivih prodajnih uspešnicah je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
glasnejšega zvoka sveta najbrž nihče ni slišal, ker nas še ni bilo, pa tudi če bi bili, je bil pok stvarjenja tako glasen, da bi v trenutku popolnoma oglušeli...Naši praspomini na zvoke, ki so jim v pradvanimi prisluhnili ljudje, pa vseeno še nekje vibrirajo. O tem nocoj v oddaji Kulturni fokus, v kateri bo gost glasbenik Ljuben Dimkaroski, ki praspomine, zapisane v zgodovino človekovega duha, vedno znova ubuja z igranjem na najsterejše pri nas najdeno glasbilo.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Prvi profesionalni operni pevci so se začeli pojavljati sredi 17. stoletja, ko se je tudi opera kot glasbeni žanr začel bolj razvijati in širiti med glasbene navdušence, glasbeni ustvarjalci pa so pisali vedno več opernih del. Danes so operni solisti tako popularni, da pogosto niso zanimivi le kot glasbeni ustvarjalci, temveč se pojavljajo tudi na naslovnicah časopisov, ljudje pa se zanimamo za njihova zasebna življenja. V tokratnem Kulturnem fokusu nas bo zanimalo, v kakšnem položaju so mladi slovenski operni pevci danes. Kakšna je njihova prihodnost in ali se bodo morali – seveda zavoljo preživetja – tako kot številni tuji operni pevci ukvarjati tudi z drugimi glasbeno-gledališkimi zvrstmi? V tujini namreč že sodelujejo v številnih tv showih, muzikalih ali sodobnih gledaliških predstavah. Pred mikrofon bomo povabili operno in pop pevko Nuško Drašček, vodjo Društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katjo Konvalinko, profesorja opernega petja Matjaža Robavsa in urednika za operno glasbo na programu ARS Dejana Juraviča.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Vitomil Zupan »težko ujemljiva« literarna osebnost in podoba, za katero je vsaka opredelitev pretesna. Pisatelj, filozof, zapornik, športnik za začetek…Več v oddaji kulturni fokus, v kateri bodo sodelovali trije izmed urednikov knjige Važno je priti na grič. Magda Tušar se bo pogovarjala z Ifigenijo Simonovič, Alenko Puhar in Alešem Bergerjem.
Neveljaven email naslov