Alberti je govoril, da je mesto velika hiša, Adorno, da ne živimo v najboljšem od vseh možnih svetov, lahko pa bi živeli v prostorih brez strahu, lakote in trpljenja

gostje: dr. Nika Grabar, dr. Blaž Kosovel in Amir Muratović

Koncept utopije idealnih mest ni nov, o izgubljenih civilzacijah visoke kulture, splošnem blagostanju, rodovitni naravi, idealnem polisu in idealni ureditvi odnosov v družbi so razpravljala že velika imena starogrške filozofije, ki so se opirala na poročila o starodavni civilizaciji; najbolj jih je vznemirjala mitska, v eni noči v morju potopljena otoška Atlantida. To je le ena izmed antičnih pripovedi o pravljično sanjskih dežalah bivanja, ki so izrisale model poznejših utopičnih zamisli. Ko povzamemo Theodora W. Adorna, ki pravi, da ne živimo v najboljšem od možnih svetov, bi pa lahko živeli v prostorih brez strahu, lakote in trpljenja, si vendarle moramo prizadevati za sanje o utopičnih svetovih, da bi družbo, ljudi in naravo sploh lahko poskušali urediti, zdraviti in izboljšati.

O tem, kako so nastajala in se spreminjala nekatera mesta na italijanskem in slovenskem ozemlju, ki so zrasla iz obrambnih, ekonomskih, političnih, geostrateških in drugih razlogov, pripoveduje dokumentarni film Televizije Slovenija z naslovom Idealna mesta. Ta mesta so odraz ideologije časa in različnih režimov, v katerih so nastala, organizacija in urbanizacija prostora sta bili zelo natančno načrtovani, tako da se tudi danes lahko prepričamo, kako utopična misel, arhitektura mest in vsa zelena krajina ustvarjajo simbolne pomene. Geometrija teh mest in družbeni odnosi v njih naj bi se namreč nekoč spojili v skladno, idealno zamišljeno skupnost.

Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanova, Torviscosa in Nova Gorica so mesta, ki so bila zgrajena iz želja po harmoničnem sovpadanju likovno pravilnih vzorcev različnih oblik, geometrijske dovršenosti in popolno urejene, tudi samozadostne, ekonomsko uspešne družbe ... Nekatera mesta, nekakšne kolonije, so idealom sledila bolj verno, druga manj zavzeto, nekatera so lepe namene kmalu opustila, ponekod pa je že na samem začetku dišalo po hierarhično urejenih odnosih, podobnim družbeni distopiji.

Režiser in montažer filma o dinamiki življenja in odnosov v teh mestih je bil Amir Muratović, v njem je sodeloval tudi dr. Blaž Kosovel, kulturni delavec, turistični vodnik, po duši filozof in raziskovalec, tudi urednik revije Razpotja, avtor dokumentarne serije Goriški sprehodi ter član Društva humanistov Goriške. Že pred leti pa je teoretične razprave k razstavi Utopija /  Distopija: arhitektura, mesto, teritorij, ki je bila na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, prispevala raziskovalka na Fakulteti za arhitekturo, doc. dr. Nika Grabar.