Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O zadregah in težavah pa, jasno, tudi o radostih in veseljih, s katerimi se pri svojem delu srečujejo prevajalci iz japonščine
Že v prvi polovici 19. stoletja je Karl Marx postavil tezo, da bo razvoj kapitalistične industrije in trgovine svet sčasoma povezal do te mere, da nenadoma ne bomo imeli samo globalne ekonomije, ampak tudi globalno kulturo, saj da bodo umetnostni dosežki enega naroda, ene države poslej na voljo prebivalcem vsega planeta. V tem kontekstu je Marx govoril predvsem o nastanku oziroma oblikovanju svetovne književnosti. In ne glede na to, kaj si že mislimo o njegovi teoretski misli ali o vplivu te teorije na zgodovino 20. stoletja, je treba priznati, da je imel Marx vsaj kar se tiče svetovne književnosti kar prav. Če namreč okoli leta 1850 tudi najbolj izobraženi ljudje v Evropi in Ameriki niso poznali vrhunskih dosežkov arabske, perzijske, indijske, kitajske ali japonske književnosti, to danes preprosto ne velja več in avtorji, kot so Omar Hajam, Li Bai ali Macuo Bašo, veljajo za absolutno nesporne klasike.
Je pa k temu vendarle treba dodati, da je naše poznavanje neevropskih literarnih tradicij še vedno pomanjkljivo. To menda velja celo za največje narode in države na Zahodu, kaj šele za okolja, kakršno je slovensko, kjer zaradi relativne majhnosti dolgo nismo dobili kompetentnih prevajalk in prevajalcev, ki bi nam znali odpreti vrata v zakladnico književnosti Azije in Afrike. No, v zadnjih desetletjih pa se ta nezavidljiv položaj – še zlasti po zaslugi dejstva, da so na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ustanovili Oddelek za azijske študije – vendarle popravlja in tako smo Slovenci naposled dobili prve prevode neposredno iz vzhodnoazijskih jezikovnih okolij.
V tem smislu, se zdi, še zlasti ne moremo spregledati dosežkov vseh tistih, ki skrbijo za tkanje literarnih stikov in povezav med nami in deželo vzhajajočega sonca. Japonske pesmi, kratke zgodbe, eseji, predvsem pa romani, vsi po vrsti prevedeni neposredno iz izvirnika, zdaj prihajajo med slovenske bralke in bralce tako redno in tako pogosto, da se vse skupaj zdi skoraj že samoumevno. Pa seveda ni. Zato se v tokratnem Kulturnem fokusu sprašujemo, kakšni so pravzaprav izzivi, zadrege in težave pa, jasno, tudi radosti in veselja, s katerimi se pri svojem delu srečujejo prevajalci iz japonščine. Vrata v svoji prevajalski delavnici nam tako odpirata Iztok Ilc, ki je bil za svoj prevod romana Mamina zapuščina ugledne pisateljice Minae Mizumura lani nominiran za Sovretovo nagrado, in Domen Kavčič, čigar prevod Uboja komturja, najnovejšega romana superzvezdnika japonske literature, Harukija Murakamija, je čisto pred kratkim prišel na naše knjižne police.
728 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
O zadregah in težavah pa, jasno, tudi o radostih in veseljih, s katerimi se pri svojem delu srečujejo prevajalci iz japonščine
Že v prvi polovici 19. stoletja je Karl Marx postavil tezo, da bo razvoj kapitalistične industrije in trgovine svet sčasoma povezal do te mere, da nenadoma ne bomo imeli samo globalne ekonomije, ampak tudi globalno kulturo, saj da bodo umetnostni dosežki enega naroda, ene države poslej na voljo prebivalcem vsega planeta. V tem kontekstu je Marx govoril predvsem o nastanku oziroma oblikovanju svetovne književnosti. In ne glede na to, kaj si že mislimo o njegovi teoretski misli ali o vplivu te teorije na zgodovino 20. stoletja, je treba priznati, da je imel Marx vsaj kar se tiče svetovne književnosti kar prav. Če namreč okoli leta 1850 tudi najbolj izobraženi ljudje v Evropi in Ameriki niso poznali vrhunskih dosežkov arabske, perzijske, indijske, kitajske ali japonske književnosti, to danes preprosto ne velja več in avtorji, kot so Omar Hajam, Li Bai ali Macuo Bašo, veljajo za absolutno nesporne klasike.
Je pa k temu vendarle treba dodati, da je naše poznavanje neevropskih literarnih tradicij še vedno pomanjkljivo. To menda velja celo za največje narode in države na Zahodu, kaj šele za okolja, kakršno je slovensko, kjer zaradi relativne majhnosti dolgo nismo dobili kompetentnih prevajalk in prevajalcev, ki bi nam znali odpreti vrata v zakladnico književnosti Azije in Afrike. No, v zadnjih desetletjih pa se ta nezavidljiv položaj – še zlasti po zaslugi dejstva, da so na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ustanovili Oddelek za azijske študije – vendarle popravlja in tako smo Slovenci naposled dobili prve prevode neposredno iz vzhodnoazijskih jezikovnih okolij.
V tem smislu, se zdi, še zlasti ne moremo spregledati dosežkov vseh tistih, ki skrbijo za tkanje literarnih stikov in povezav med nami in deželo vzhajajočega sonca. Japonske pesmi, kratke zgodbe, eseji, predvsem pa romani, vsi po vrsti prevedeni neposredno iz izvirnika, zdaj prihajajo med slovenske bralke in bralce tako redno in tako pogosto, da se vse skupaj zdi skoraj že samoumevno. Pa seveda ni. Zato se v tokratnem Kulturnem fokusu sprašujemo, kakšni so pravzaprav izzivi, zadrege in težave pa, jasno, tudi radosti in veselja, s katerimi se pri svojem delu srečujejo prevajalci iz japonščine. Vrata v svoji prevajalski delavnici nam tako odpirata Iztok Ilc, ki je bil za svoj prevod romana Mamina zapuščina ugledne pisateljice Minae Mizumura lani nominiran za Sovretovo nagrado, in Domen Kavčič, čigar prevod Uboja komturja, najnovejšega romana superzvezdnika japonske literature, Harukija Murakamija, je čisto pred kratkim prišel na naše knjižne police.
So mesta, katerih prispevka k zgodovini človeštva ni mogoče preceniti. Med njimi je brez najmanjšega dvoma tudi Rim. Večno mesto. Mesto, v katerega vodijo vse poti. Več kot pol tisočletja sedež morda najpomembnejšega imperija na evropskih tleh, že dve tisočletji duhovno in administrativno središče katolicizma. Ko se od flavijskega Koloseja sprehodimo do bazilike svetega Petra, ki so jo gradili po načrtih Bramanteja, Michelangela in Berninija, se pred nami razgrne zgodovina evropske umetnosti v polnem sijaju. In kdor misli, da je Rim v zadnjem času izgubil svoj skrivnostni mik, se, kot potrjuje tudi Velika lepota, z oskarjem nagrajeni filma Paola Sorrentina, slej ko prej moti. Toda: kako se lotiti ogleda takega mesta? Kaj obiskati in čemu se ogniti, kje zajeti zrak s polnimi pljuči in kdaj pospešiti korak ter preprosto iti dalje? – Tu je lahko v pomoč knjiga Rim priznanega avstralskega umetnostnega zgodovinarja Roberta Hughesa. Avtor svoje neprekosljivo znanje o rimskih freskah, skulpturah, kupolah, trgih, palačah in fontanah prepleta z globokim razumevanje politične, religiozne in gospodarske zgodovine mesta. A to še ne pomeni, da bralci z Rimom Roberta Hughesa v roke dobivamo težko umljivo, strokovnjaško knjigo. Prav nasprotno; Hughes je svoje pisanje intoniral izrazito osebno; zdaj je anekdotičen, zdaj meditativen, vseskozi pa prijetno kramljajoč. O tej sladostrastni knjigi in o mestu, o kateri govori, bomo spregovorili v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom bo doktorica Nada Grošelj, ki je Rim Roberta Hughesa za založbo Modrijan pred kratkim prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Legendarni urednik Zdravko Duša je vse od leta 1987 pa do letošnje pomladi skrbel za knjižni program Cankarjeve založbe. Skozi njegove roke je šlo na stotine knjig. Med drugim je bdel nad elitno zbirko, ki je prinašala najtehtnejše svetovne romane prejšnjega stoletja, pomagal je pri debelih leksikonih, skrbel za edicijo, ki bralcem ponuja sodobno slovensko poezijo, in še bi lahko naštevali. Če ob vsem tem upoštevamo še dejstvo, da je Duša tudi priznan scenarist in prevajalec, da se je kot avtor podpisal pod reklamni slogan Slovenija, moja dežela in da je bil svetovalec za področje literature pri mariborski Evropski prestolnici kulture, tedaj je jasno, da iztočnic za pogovor z njim še zdaleč ne manjka …Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Gost tokratnega Kulturnega fokusa bo Aleš Šteger, doma in v tujini večkrat nagrajen pesnik in esejist, soustanovitelj Študentske založbe, pobudnik festivala Dnevi poezije in vina in vodja programskega sklopa Terminal 12 v kontekstu mariborske Evropske prestolnice kulture. Zdaj se bralkam in bralcem predstavlja še s svojim prvim romanom, naslovljenim preprosto Odpusti. Z njim se bo pogovarjal Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Če ste v začetku maja spremljali državno proslavo ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ste slišali tudi kratek glasbeni kolaž, ki so ga pripravili člani avantgardne elektronske zasedbe Theremidi Orchestra. In ker bo skupina v kratkem izdala tudi nov album, Noisetrails, se nocojšnji večer zdi kar pravi trenutek, da v Kulturnem fokusu preverimo, kaj se dandanes pravzaprav dogaja na slovenski eksperimentalni glasbeni sceni. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Šola in izobraževanje sta, kot vemo, eden temeljev kulture. A kaj se zgodi, če je šolski sistem v nekem okolju vzpostavil še nekdanji kolonialni gospodar, izobraževalni proces pa praviloma poteka v jeziku, ki ni materni? – To sta le dve vprašanji, ki jih bomo pretresali tja v tokratnem Kulturnem fokusu, saj bomo govorili o šoli v Afriki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V letu, ko Bienale oblikovanja zaznamuje 50-letnico, je Barbara Belehar Drnovšek v Kulturni fokus povabila direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika. Jubilejna izdaja se predstavlja s svežim konceptom; oblikovanje vidi kot disciplino, ki preveva vse plasti sodobnega življenja. Osrednja septembrska razstava bo predstavila projekte in izdelke več kot 100 udeležencev iz 20 držav, ki so prav zdaj v obdobju 6-mesečnega delovnega procesa, v katerem obravnavajo širok izbor tem, kot so Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Sistemi mode in Hekanje gospodinjskih aparatov. BIO50 pa bo v Ljubljano prinesel tudi živahen program dogodkov, razstav in predavanj. Foto: Lucijan & Vladimir
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
21. marec že dolga stoletja velja za dan, ko se začne pomlad, no, od leta 1999 pa je to tudi svetovni dan pesništva. Temu primerno bo obarvan tudi tokratni Kulturni fokus, saj bomo v njem spregovorili o 75 pesmih od Dekleve do Peratove, še čisto sveži pa obenem tudi nekoliko nenavadni antologiji slovenske poezije, ki sta jo za založbo Litera pripravila kritik Urban Vovk in pesnik Uroš Zupan. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V tokratnem Kulturnem fokusu bomo kukali v zaodrje. A ne v tisto gledališko, pač pa bomo raziskovali, kako pravzaprav funkcionira današnja globalna založniška industrija. Prav posebej pa nas bo zanimalo, kaj vse bi moral storiti slovenski pisatelj, ki bi se želel uveljaviti kot mednarodno prepoznaven avtor. Oddajo o pisateljih, založbah in venomer izmuzljivih prodajnih uspešnicah je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Neveljaven email naslov