Arheologija je brskanje po smeteh zgodovine

Današnji izzivi arheologije v razmerju do velikega podatkovja, ki lahko ustvarja gore podatkov iz vzorcev v tkanini zemlje, človek pa jih s s prostim očesom in neposrednim delovanjem na omejenem prostoru ne more videti, nas vodijo k razmisleku o tem, kako vendar podatki ne pišejo zgodovine in ne opisujejo kompleksnosti sveta. Gost oddaje je dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, arheolog in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje pa tudi v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki premisleke nadaljuje z vprašanji o tem, ali ima preteklost smer ali smisel. Morda gre samo za serijo naključij, za nesmiselno, kaotično brbotanje, človeško bitje pa je, kot ugotavlja, "genetsko determinirano, da ni genetsko determinirano", saj je duh tisti, ki je gibalo zgodovine. Poleg tega za nazaj ne moremo uzreti trenutka, ko je človek postal človek, torej kdaj in kako je potegnil črto, ko se je začela njegova kultura, in kaj je bilo tisto, kar ga je izbralo za nosilca zadnje geološke dobe. Nenazadnje, kako, kdaj in kje človek ne bo več človek in njegova kultura ne bo več njegova kultura?