Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Vsi ljudje, če se zavedamo ali ne, smo podvrženi najrazličnejšim navadam in ritualom, predvsem, ko gremo skozi življenske prelomnice. Gre za simbolne sisteme, sisteme verovanja in komunikacije med človekom in družbo, sestavine, ki izhajajo iz razmerja narave, duhovne kulture in družbe. Tradicionalne skupnosti so o tem imele kompleksne nazore in prepričanja, zato so si pomagale s šegami, magičnimi in ritualnimi praksami, ki so povezale življenje med ljudmi in dajale širšo dimenzijo bivanjskemu smislu. Tu so tudi prepovedi, tabuji, ki so vpeti v presežno in sveto. To prepredeno področje, ki je doživelo številne spremembe, predvsem posvetnega značaja, zelo zaposluje etnologe in antropologe ...
Vsi smo že slišali za rojenice in sojenice, bajeslovna bitja, ki naj bi novorojenčka obiskale prvo, tretjo, ali sedmo noč po rojstvu, njihova napoved otrokove usode naj bi bila odločilna, zaobšel jo je lahko le nekdo, ki je bil posvečen magiji in kozmičnim skrivnostim. Mitološka izročila o tovrstnih ženskih bitjih segajo daleč v antične čase, zato lahko sodimo, da gre za davne indoevropske izvore, mogoče jih je postavljati tudi ob bok nordijskim nornam ... Zato, ker je bila za otroka od vseh zlih sil največja nevarnost trutamora ali môra, ki je lahko sesala kri ali človeka med spanjem zadušila, so na stranice njegove zibelke pogosto izrezljali ali naslikali pentagram - simbol trutamore - , ali pa so dali v zibelko ogledalo, da bi se prestrašila same sebe, kar bi jo odgnalo. Posebno nevarnost je za novorojenko ali novorojenca predstavljal mrak, mračnina ali nočnina, ki otroku jemlje spanec, mu povzroča glavobole in mu omrači um. Mrak se je rad naselil v človeški klobuk, zato ni smel k novorojenemu otroku nihče s klobukom.
O vsem tem pripoveduje gost oddaje Kulturni fokus.
Od imena do spomina je namreč naslov knjige dr. Ambroža Kvartiča, slovenskega etnologa in foklorista, novinarja, napovedovalca, pisatelja, ki je zbral, opisal tovrstno slovensko kuturno dediščino, ritualnost in nasploh obrednost v človekom življenskem krogu.
733 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Vsi ljudje, če se zavedamo ali ne, smo podvrženi najrazličnejšim navadam in ritualom, predvsem, ko gremo skozi življenske prelomnice. Gre za simbolne sisteme, sisteme verovanja in komunikacije med človekom in družbo, sestavine, ki izhajajo iz razmerja narave, duhovne kulture in družbe. Tradicionalne skupnosti so o tem imele kompleksne nazore in prepričanja, zato so si pomagale s šegami, magičnimi in ritualnimi praksami, ki so povezale življenje med ljudmi in dajale širšo dimenzijo bivanjskemu smislu. Tu so tudi prepovedi, tabuji, ki so vpeti v presežno in sveto. To prepredeno področje, ki je doživelo številne spremembe, predvsem posvetnega značaja, zelo zaposluje etnologe in antropologe ...
Vsi smo že slišali za rojenice in sojenice, bajeslovna bitja, ki naj bi novorojenčka obiskale prvo, tretjo, ali sedmo noč po rojstvu, njihova napoved otrokove usode naj bi bila odločilna, zaobšel jo je lahko le nekdo, ki je bil posvečen magiji in kozmičnim skrivnostim. Mitološka izročila o tovrstnih ženskih bitjih segajo daleč v antične čase, zato lahko sodimo, da gre za davne indoevropske izvore, mogoče jih je postavljati tudi ob bok nordijskim nornam ... Zato, ker je bila za otroka od vseh zlih sil največja nevarnost trutamora ali môra, ki je lahko sesala kri ali človeka med spanjem zadušila, so na stranice njegove zibelke pogosto izrezljali ali naslikali pentagram - simbol trutamore - , ali pa so dali v zibelko ogledalo, da bi se prestrašila same sebe, kar bi jo odgnalo. Posebno nevarnost je za novorojenko ali novorojenca predstavljal mrak, mračnina ali nočnina, ki otroku jemlje spanec, mu povzroča glavobole in mu omrači um. Mrak se je rad naselil v človeški klobuk, zato ni smel k novorojenemu otroku nihče s klobukom.
O vsem tem pripoveduje gost oddaje Kulturni fokus.
Od imena do spomina je namreč naslov knjige dr. Ambroža Kvartiča, slovenskega etnologa in foklorista, novinarja, napovedovalca, pisatelja, ki je zbral, opisal tovrstno slovensko kuturno dediščino, ritualnost in nasploh obrednost v človekom življenskem krogu.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Četrtega julija je na Ljubljanskem gradu odprla vrata razstava del Lojzeta Spacala, naslovljena Matrica-grafika-slika. Projekt so sicer že pred časom zasnovali v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj in lani je ta razstava gostovala v Murski Soboti, Kranju in Slovenj Gradcu. No, varianta razstave, ki je zdaj na ogled v Ljubljani, pa je vendarle kar precej drugačna od tiste, ki so si jo ljubitelji likovne umetnosti lahko ogledovali v Prekmurju, na Gorenjskem in Koroškem, saj so jo njeni avtorji zdaj oplemenitili še z nekaterimi manj znanimi Spacalovimi zgodnjimi deli, ki so v Slovenijo pripotovala iz italijanskega zamejstva. Tako je zdaj pred obiskovalcem razstave na Ljubljanskem gradu prava pravcata retrospektiva Spacalovega ustvarjanja – od njegovih prvih del še iz tridesetih let dvajsetega stoletja, do zadnjih grafik, ki jih je umetnik ustvarjal v devetdesetih letih. O Spacalovem življenju, delu in, seveda, tudi o ljubljanski razstavi smo sev tokratnem Kulturnem fokusu pogovarjali z ugledno umetnostno zgodovinarko in kustosinjo, Bredo Ilich Klančnik, ki je Matrico-grafiko-sliko tudi postavila v Palaciju in Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V tokratnem Kulturnem fokusu se bomo odpravili v burna dvajseta, trideseta in štirideseta leta prejšnjega stoletja, kjer bomo spremljali usodo krivično pozabljene slovenske pisateljice Milene Mohorič. Naš vodnik pri tem bo univerzitetni predavatelj, teatrolog, dramaturg, kritik, urednik, prevajalec in pisatelj, doktor Lado Kralj, ki je o Mileni Mohorič napisal in pri založbi Beletrina pred nedavnim izdal roman, naslovljen Če delaš omleto. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
So mesta, katerih prispevka k zgodovini človeštva ni mogoče preceniti. Med njimi je brez najmanjšega dvoma tudi Rim. Večno mesto. Mesto, v katerega vodijo vse poti. Več kot pol tisočletja sedež morda najpomembnejšega imperija na evropskih tleh, že dve tisočletji duhovno in administrativno središče katolicizma. Ko se od flavijskega Koloseja sprehodimo do bazilike svetega Petra, ki so jo gradili po načrtih Bramanteja, Michelangela in Berninija, se pred nami razgrne zgodovina evropske umetnosti v polnem sijaju. In kdor misli, da je Rim v zadnjem času izgubil svoj skrivnostni mik, se, kot potrjuje tudi Velika lepota, z oskarjem nagrajeni filma Paola Sorrentina, slej ko prej moti. Toda: kako se lotiti ogleda takega mesta? Kaj obiskati in čemu se ogniti, kje zajeti zrak s polnimi pljuči in kdaj pospešiti korak ter preprosto iti dalje? – Tu je lahko v pomoč knjiga Rim priznanega avstralskega umetnostnega zgodovinarja Roberta Hughesa. Avtor svoje neprekosljivo znanje o rimskih freskah, skulpturah, kupolah, trgih, palačah in fontanah prepleta z globokim razumevanje politične, religiozne in gospodarske zgodovine mesta. A to še ne pomeni, da bralci z Rimom Roberta Hughesa v roke dobivamo težko umljivo, strokovnjaško knjigo. Prav nasprotno; Hughes je svoje pisanje intoniral izrazito osebno; zdaj je anekdotičen, zdaj meditativen, vseskozi pa prijetno kramljajoč. O tej sladostrastni knjigi in o mestu, o kateri govori, bomo spregovorili v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom bo doktorica Nada Grošelj, ki je Rim Roberta Hughesa za založbo Modrijan pred kratkim prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Legendarni urednik Zdravko Duša je vse od leta 1987 pa do letošnje pomladi skrbel za knjižni program Cankarjeve založbe. Skozi njegove roke je šlo na stotine knjig. Med drugim je bdel nad elitno zbirko, ki je prinašala najtehtnejše svetovne romane prejšnjega stoletja, pomagal je pri debelih leksikonih, skrbel za edicijo, ki bralcem ponuja sodobno slovensko poezijo, in še bi lahko naštevali. Če ob vsem tem upoštevamo še dejstvo, da je Duša tudi priznan scenarist in prevajalec, da se je kot avtor podpisal pod reklamni slogan Slovenija, moja dežela in da je bil svetovalec za področje literature pri mariborski Evropski prestolnici kulture, tedaj je jasno, da iztočnic za pogovor z njim še zdaleč ne manjka …Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Gost tokratnega Kulturnega fokusa bo Aleš Šteger, doma in v tujini večkrat nagrajen pesnik in esejist, soustanovitelj Študentske založbe, pobudnik festivala Dnevi poezije in vina in vodja programskega sklopa Terminal 12 v kontekstu mariborske Evropske prestolnice kulture. Zdaj se bralkam in bralcem predstavlja še s svojim prvim romanom, naslovljenim preprosto Odpusti. Z njim se bo pogovarjal Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Če ste v začetku maja spremljali državno proslavo ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ste slišali tudi kratek glasbeni kolaž, ki so ga pripravili člani avantgardne elektronske zasedbe Theremidi Orchestra. In ker bo skupina v kratkem izdala tudi nov album, Noisetrails, se nocojšnji večer zdi kar pravi trenutek, da v Kulturnem fokusu preverimo, kaj se dandanes pravzaprav dogaja na slovenski eksperimentalni glasbeni sceni. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Šola in izobraževanje sta, kot vemo, eden temeljev kulture. A kaj se zgodi, če je šolski sistem v nekem okolju vzpostavil še nekdanji kolonialni gospodar, izobraževalni proces pa praviloma poteka v jeziku, ki ni materni? – To sta le dve vprašanji, ki jih bomo pretresali tja v tokratnem Kulturnem fokusu, saj bomo govorili o šoli v Afriki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V letu, ko Bienale oblikovanja zaznamuje 50-letnico, je Barbara Belehar Drnovšek v Kulturni fokus povabila direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika. Jubilejna izdaja se predstavlja s svežim konceptom; oblikovanje vidi kot disciplino, ki preveva vse plasti sodobnega življenja. Osrednja septembrska razstava bo predstavila projekte in izdelke več kot 100 udeležencev iz 20 držav, ki so prav zdaj v obdobju 6-mesečnega delovnega procesa, v katerem obravnavajo širok izbor tem, kot so Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Sistemi mode in Hekanje gospodinjskih aparatov. BIO50 pa bo v Ljubljano prinesel tudi živahen program dogodkov, razstav in predavanj. Foto: Lucijan & Vladimir
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Neveljaven email naslov