So naravoslovne znanosti res zaprte v nekakšnem slonokoščenem stolpu čiste vednosti in brez omembe vrednih povezav s človeško stvarnostjo, sredi katere znanstveniki živijo, raziskujejo ter postavljajo hipoteze?

Splošno sprejeta modrost pravi, da so družboslovne in humanistične vede – od sociologije do filozofije – vedno zaznamovane z ideologijo, da so torej v svojem najglobljem jedru svetovnonazorsko pristranske in politično navijaške, medtem ko naj bi bile, nasprotno, naravoslovno-tehnične discipline – od astronomije do biokemije – v pravem pomenu besede neideološke, se pravi nevpletene v dramo dnevnih družbeno-političnih prerivanj in potemtakem zares znanstvene, saj naj bi stvarnost zgolj opisovale oziroma razlagale, kako svet okoli nas pravzaprav deluje – in nič drugega. Tako, kot rečeno, trdi splošna modrost. Toda: ali ima ta modrost tudi prav? So naravoslovne znanosti res zaprte v nekakšnem slonokoščenem stolpu čiste vednosti in brez omembe vrednih povezav s človeško stvarnostjo, sredi katere znanstveniki oziroma znanstvenice živijo, raziskujejo ter postavljajo hipoteze in teorije?

To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili fizika in filozofa, dr. Matjaža Ličerja, sicer raziskovalca na Agenciji Republike Slovenije za okolje ter Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker pa nismo hoteli govoriti preveč na splošno, preveč abstraktno, smo z dr. Ličerjem podrobneje pretresli čisto določeno poglavje iz zgodovine fizike 20. stoletja; govorili smo o tako imenovanem göttingenskem akademskem eksodusu, ko so v zgodnjih tridesetih letih nacisti z nemških univerz ne le pregnali tedaj v svetovnem merilu vodilne fizike in matematike judovskega rodu, ampak sam študij novih vednostnih polj, ki so jih ti znanstveniki v preteklih letih odprli s svojim delom, razglasili za nezaželeno, ne-arijsko početje. Dr. Ličer nam je pojasnil, kaj je vse to pomenilo za fiziko in, širše, za intelektualno klimo v Evropi, navsezadnje pa smo ga izzvali tudi z vprašanjem, kakšne lekcije iz vsega tega lahko povlečemo za današnji čas …

Foto: karikatura, ki jo je okoli leta 1933 ustvaril Charles R. Macauley, prikazuje Einsteina, ki je spričo nacistične grožnje svetovnemu miru odložil angelska krila pacifizma in poprijel za meč pripravljenosti (Wikipedia, javna last)