Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več tisoč beguncev vsak dan pride v Evropo, 28-erica pa odgovora na reševanje krize nima. S prihodom množice beguncev se sooča vsaka članica zase. Nemčija jih je pripravljena sprejeti več sto tisoč. Nekatere druge članice bi sprejele samo tiste, ki so krščanske veroizpovedi. Nekatere ne bi sprejele nikogar. Madžarska je postavila ograjo – ki pa beguncev in migrantov ni zaustavila. V Labirintih sveta tudi o drugih poudarkih iztekajočega se tedna. Oddajo je pripravila Špela Novak.
925 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Več tisoč beguncev vsak dan pride v Evropo, 28-erica pa odgovora na reševanje krize nima. S prihodom množice beguncev se sooča vsaka članica zase. Nemčija jih je pripravljena sprejeti več sto tisoč. Nekatere druge članice bi sprejele samo tiste, ki so krščanske veroizpovedi. Nekatere ne bi sprejele nikogar. Madžarska je postavila ograjo – ki pa beguncev in migrantov ni zaustavila. V Labirintih sveta tudi o drugih poudarkih iztekajočega se tedna. Oddajo je pripravila Špela Novak.
Svetovna politična in gospodarska elita v mondenem Davosu razpravlja o vprašanjih, povezanih z zagotavljanjem gospodarske rasti in čistega okolja. Vendar med udeleženci ni predsednika velesile Združenih držav Amerike. Multilateralna ureditev sveta se vse bolj razkraja. Venezuela se je znašla nevarno blizu državljanske vojne. Avtorica oddaje je Sandra Brankovič.
Tik preden naj bi Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, še vedno ni jasno, na kakšen način, če sploh, se bo to zgodilo. Potem, ko je britanski parlament zavrnil dogovor o brexitu, ki ga je z Brusljem sklenila premierka Theresa May, je možno prav vse: tudi preložitev brexita in še en referendum o tem vprašanju. Izredne razmere, ki so posledica snežnih zametov zlasti v Avstriji, Nemčiji in Švici, se počasi umirjajo. Medtem pa se v Avstraliji soočajo s hudo vročino, zaradi katere množično umirajo nekatere vrste živali. V zadnjih treh desetletjih so izumrle številne žuželke, ki so glavni vir hrane nekaterim vrstam ptic, in glavni opraševalec številnih rastlin. Špela Novak.
Ameriški predsednik Donald Trump je v posebnem nagovoru državljankam in državljanom zahteval finančna sredstva za izgradnjo zidu na meji z Mehiko. Njegov govor je vzbudil mešane občutke in veliko kritik. Britanski parlament je začel razpravo, ki naju bi se zaključila z glasovanjem o načrtu za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Premierka Theresa May poskuša najti čim več podpore, kajti drugače bi lahko Britanci odšli pred dogovora z EU. V Demokratični republiki Kongo so dobili novega predsednika, ki obljublja boj s korupcijo in revščino. V alpskih predelih, razen pri nas, pa neumorno sneži. Vaš vodnik skozi Labirinte sveta je Tomaž Gerden.
Se kdaj vprašamo, kako stresno je lahko novo leto za politike, za državne voditelje. Tako kot pred volitvami, morajo državljanom sporočati želje in lepe misli…in ko je praznikov konec, jih javnost kritično ocenjuje. Ali so se te uresničile ali ne? In če ne gre vse po pričakovanjih, se zgodi, da se udeleženci praznovanj na prostem pomešajo s protestniki, tako kot je to bilo v nekaterih francoskih mestih, pa v Beogradu, Banjaluki in še kje. Med željami pa nista vedno le mir in blaginja, pač pa tudi obljube po krepitvi moči in prevladi nad drugimi. To pa je tisto, kar v novo leto vnaša skrb in nemir. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Medtem ko papež Frančišek svari pred pretiranim potrošništvom, k nam prihaja že tretji dobri mož. In kot da bi hoteli sodelovati pri vsesplošnem pokanju petard, v teh dneh beležimo večje delovanje vulkanov. Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku iz Sirije je bila darilo Rusiji, Turčiji in Izraelu, medtem ko so v zgodovini večno zapostavljeni Kurdi, vnovič potegnili kratko. Več pa Rajka Pervanje.
V teh predprazničnih dneh so podnebni pogajalci sklenili, da pošljejo planet Zemlja rakom žvižgat. V teh predprazničnih dneh so ponižani, razžaljeni in obubožani Francozi, Madžari in Srbi zasedli ulice. Vladi v Budimpešti in Beogradu pa se tudi v predprazničnih dneh požvižgata na zahteve demonstrantov, ki jima kričijo pod okni. V teh predprazničnih dneh so sirski Kurdi spet ostali sami, kajti njihovi »zavezniki«, ameriški vojaki, zapuščajo Sirijo. In vse kaže da bo 20 milijonov lačnih ter prikrajšanih prebivalcev v vojni razdejanega Jemna tudi med prazniki ostalo prikrajšanih. In Matej Šurc.
Predsednica britanske vlade Theresa May po neuspešnem glasovanju o nezaupnici ostaja na oblasti. Še naprej pa nima dovolj podpore za dogovorjeni izstop iz Evropske unije. Francoski predsednik Emmanuel Macron popušča protestnikom v rumenih jopičih, a obenem postavlja Francijo na pot kršenja evropskih proračunskih pravil. Evropa skupaj s Francijo žaluje zaradi terorističnega napada v Strasbourgu. Oddaja Matjaža Trošta.
Ali bo generacija, ki še zadnja lahko kaj stori za omejitev podnebnih sprememb, izkoristila svojo priložnost? O ukrepih v boju proti podnebnim spremembam razpravljajo udeleženci podnebne konference v Katovicah na Poljskem. Francoska vlada je medtem po nasilnih izgredih popustila zahtevam rumenih jopičev in obljubila zamrznitev zvišanja davka na dizelsko gorivo. V britanskem parlamentu se je z veliko obtožbami na račun vlade začela razprava o dogovoru o brexitu. Poslanci bodo o njem odločali v torek – kaj pa se bo zgodilo, če ga zavrnejo, pa ni jasno. Avtorica oddaje je Špela Novak.
Azovsko morje postaja prizorišče novega spora med Ukrajino in Rusijo. Zaradi zaostrenih razmer, Ukrajina je uvedla celo vojno stanje, je odpovedano srečanje Trump-Putin na vrhu G-20 v Argentini. Ob krizi v Ukrajini, lakoti v Jemnu in drugih mednarodnih izzivih pa se Američani pač najbolj ukvarjajo z barvo novoletnega okrasja, ki ga je prva dama Melanija Trump izbrala za Belo Hišo. Več v tedenskem pregledu zunanje-političnega dogajanja. Labirinte sveta je pripravila Sandra Brankovič.
Na vzhodu nič novega: trgovinski spori med Kitajsko in ZDA se nadaljujejo, srečanje azijsko-tihomorske pobude ni prineslo pomiritve med velikanoma. Tudi na stari celini nič novega: Evropska Unija in Združeno kraljestvo se spotikata ob podrobnostih, ki jih naplavlja brexit. In na Zahodu prav tako nič novega: Trumpova Amerika se še naprej z vsemi sredstvi otepa ljudi iz Srednje Amerike, ki bežijo pred bedo in brezupom. Ameriški predsednik se medtem vztrajno spreneveda glede naročnikov umora savdskega novinarja Jammala Khashoggija. Sprevrženi politiki in kapitalu je pač jasno, da je treba neprijetne novinarje utišati. Tudi ubiti in razrezati, če ne gre drugače. Avtor: Matej Šurc
Dogodek, ki je v marsičem zaznamoval iztekajoči se teden, se je zgodil že pred sto leti. V nedeljo so se v Parizu zbrali voditelji številnih držav, da bi obeležili stoletnico konca 1. svetovne vojne. Sodelovali so na posebnem mirovnem forumu. Žal svet ni bil bolj miren. V Gazi so se spopadli pripadniki gibanja Hamas in izraelska vojska. Vse skupaj se je končalo s premirjem, zaradi katerega je protestno odstopil izraelski obrambni minister. V Evropi še vedno traja negotovost zaradi pogajanj o brexitu. Odstopil je tudi britanski minister za brexit Dominic Raab in številni drugi člani britanske vlade. V Kaliforniji pa so hudi požari opustošili velika območja in terjali več smrtnih žrtev. Več pa Tomaž Gerden.
Vmesne kongresne volitve so predstavniški dom nagnile v korist demokratov, senat ostaja v rokah republikancev. V naših sosednjih državah že nekaj časa poteka tekmovanje v interpretaciji Marakeške izjave o enotnem soočenju z globalnimi migracijami. Zdaj se je interpretacijska bitka preselila še k nam. Evropske politične skupine pa se med tem že ubadajo z majskimi volitvami v evropski parlament. Zadnje volitve evropskih poslancev so prinesle tudi doslej najnižjo volilno udeležbo na evropski ravni ter vzpostavitev dveh evroskeptičnih političnih skupin. Avtor: Matjaž Trošt
Še kako na naše življenje vplivajo odnosi znotraj posameznih držav, še posebej vodilnih. Tako nam ni vseeno, na katero struno igrajo mediji v Združenih državah Amerike, saj jim bodo prej ali slej sledili tudi ostali. Kako pa mi? Naj se oziramo po Ameriki ali nam bližji Nemčiji? Tudi tam se utegnejo stvari spremeniti. Bi odhod Merklove pomenil, da se tudi Nemci postavljajo na prvo mesto? V resnici to počnemo vsi. Pomembno pa je, da ohranjamo dialog in iščemo kompromisne rešitve. O tem in še čem je tekla beseda v Labirintih sveta Marjana Vešligaja.
Po umoru savdskega novinarja Khašoggija, glede katerega ni več dvomov, da je zanj odgovorna Savdska Arabija, so njene zaveznice, zlasti Združene države Amerike, v veliki zadregi. Namesto jasnih obsodb in takojšnjih ukrepov poslušamo izjave v stilu »treba je razkriti, KDO je odgovoren« ali »čakamo na končne ugotovitve preiskave«. Washington izstopa iz še enega pomembnega sporazuma. Trumpa pa bolj kot nova oborožitvena tekma skrbi, da bi se število prebivalcev njegove države, ki znaša blizu 330 milijonov, povečalo za nekaj tisoč na račun migrantov z juga. Avtorica: Špela Novak
Kakšen bo brexit in ali sploh bo? Kakšna je usoda odnosov mednarodne skupnosti s Savdsko Arabijo po očitnem umoru savdskega novinarja na konzulatu te arabske kraljevine v Carigradu? In kaj nam sporoča divjanje narave, ki je ta teden na jugu Francije odnesla vsaj 14 življenj? Kup vprašanj in nemara tudi kakšen odgovor v Labirintih sveta Matjaža Trošta.
Poročilo o podnebnih spremembah, objavljeno v začetku tedna, opozarja, da so razmere zelo resne. Brez temeljite spremembe na sveh življenjskih področjih se bo v prihodnjih nekaj desetletjih globalna temperatura povečala za več kot dve stopinj, kar bo imelo katastrofalne posledice. Kljub političnim pozivom pa je ukrepanje počasno. Imajo pa tudi na tem področju nacionalna sodišča lahko zelo pomembno in pozitivno vlogo. Tudi o tem v Labirintih sveta s Špelo Novak.
Medtem, ko v EP poteka razprava o neofašizmu, skorajda ne mine teden, da ne bi poročali o naravni katastrofi širših razsežnosti, ki prizadene naš planet. Indonezijski otok Sulavesi je v petek stresel močan potres, nato je obalna območja zalil popotresni cunami z valovi, ki so segali tudi do šest metrov visoko. Ob takšnih in podobnih kataklizmah se poraja vprašanje, ali je zanje kriv tudi človek sam. Morda del odgovora ponuja podvig francoskega pustolovca, ki se je odločil preplavati Tihi ocean, spremljevalna ekipa znanstvenikov pa medtem zgrožena odkriva razsežnosti onesnaženja oceana s plastiko. V oddaji govorimo tudi o smrtonosni koleri v Jemnu, o turško – nemških odnosih, pa še o ljudskem glasovanju v Makedoniji, kjer si zmago lastijo tako pobudniki kot nasprotniki referenduma. Avtor oddaje: Matej Šurc
Evropska unija, Rusija in Kitajska združujejo moči za obvod ameriških sankcij proti Iranu, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump v Združenih narodih razglasil za grožnjo svetu. Sodišče EU v Luksemburgu je pritrdilo, da so dodatki evropskih poslancev v višini 40 milijonov na leto zasebni podatki; tako še naprej ostajajo nedotakljivi pri nadzoru dela porabe. Katoliško cerkev pretresajo nova in nova odkritja o spolnih zlorabah, tokrat v Nemčiji. Bodo krivci kdaj razkriti in kaznovani? Po odgovor se je odpravila Sandra Brankovič.
Evropska unija, Rusija in Kitajska združujejo moči za obvod ameriških sankcij proti Iranu, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump v Združenih narodih razglasil za grožnjo svetu. Sodišče EU v Luksemburgu je pritrdilo, da so dodatki evropskih poslancev v višini 40 milijonov na leto zasebni podatki; tako še naprej ostajajo nedotakljivi pri nadzoru dela porabe. Katoliško cerkev pretresajo nova in nova odkritja o spolnih zlorabah, tokrat v Nemčiji. Bodo krivci kdaj razkriti in kaznovani? Po odgovor se je odpravila Sandra Brankovič.
Srečanje voditeljev obeh Korej je bilo prisrčno, prijateljsko, vsaj na površju. Ne vemo pa natančno, kako poteka proces normalizacije odnosov med severno in južno polovico korejskega polotoka. Verjetno ga otežujejo ne preveč dobri ameriško-kitajski odnosi, še posebej na gospodarskem področju. Od teh dveh velesil je v marsičem odvisna usoda korejskega polotoka. Voditelji EU v Salzburgu spet razpravljajo o migracijah. Žal pa so svet spet prizadejale naravne nesreče. Najhuje je bilo v divjanju tajfuna na Filipinih. Avtor oddaje: Tomaž Gerden
Neveljaven email naslov