Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji zunanjepolitičnega uredništva Labirinti sveta bomo govorili o začetku svetega leta usmiljenja in o sodnem procesu zaradi objavo zaupnih dokumentov, v tako imenovani aferi »Vatileaks«. Pozornost bomo namenili vzponu francoske desnice in težavah pri oblikovanju vladajoče koalicije na Hrvaškem. Seveda pa tudi tokrat ne bomo mogli mimo kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu in z njimi povezane nevarnosti terorizma ter – posledično begunske krize, ki zadeva tudi Slovenijo. Oddajo pripravlja Matej Šurc.
925 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
V tokratni oddaji zunanjepolitičnega uredništva Labirinti sveta bomo govorili o začetku svetega leta usmiljenja in o sodnem procesu zaradi objavo zaupnih dokumentov, v tako imenovani aferi »Vatileaks«. Pozornost bomo namenili vzponu francoske desnice in težavah pri oblikovanju vladajoče koalicije na Hrvaškem. Seveda pa tudi tokrat ne bomo mogli mimo kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu in z njimi povezane nevarnosti terorizma ter – posledično begunske krize, ki zadeva tudi Slovenijo. Oddajo pripravlja Matej Šurc.
Medtem ko je svetovna elita v Davosu razpravljala o urejanju sveta, je organizacija Oxfam izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da se – kljub pandemiji, kljub vojnam in kljub gospodarskim krizam – bogastvo bogatih strmo povečuje. Na drugi strani so množice ne le nižjega, pač pa tudi srednjega sloja, pri katerih ti podatki kažejo ravno obratno. Tudi zato mnogi zahtevajo spremembe sistema, ki poleg vse večjih neenakosti povzroča tudi okoljsko krizo in krizo zagotovitve zadostnih virov.
Nič ne kaže, da bi se razmere v Gazi umirjale. Vstopili smo v četrti mesec spopada med izraelsko vojsko in Hamasom, v katerem umirajo predvsem nedolžni civilisti na palestinski strani. Pozivi k umiritvi so usmerjeni predvsem v preprečevanje širjenja vojne v druge dele Bližnjega vzhoda, medtem ko izraelska vlada tako rekoč v neskončnost širi koncept pravice do samoobrambe. V Franciji je predsednik Macron pol leta pred volitvami v evropski parlament pretresel svojo vladno ekipo in na mesto prvega ministra postavil Gabriela Attala. Nemčija pa se je znašla v primežu protestov in nezadovoljstva. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Kam naj gre več kot dva milijona Palestincev iz Gaze? Izraelski ministri predlagajo naj si jih razdelijo države, ki z njimi simpatizirajo. Medtem se v zahodnih prestolnicah pogovarjajo o tem, kdo naj jim vlada, manj pa o tem, kako bodo spet začeli normalno življenje. Leto 2024 je leto volitev v mnogih pomembnih državah. Volilci verjetno ne bi izbrali vojne, če bi imeli možnost izbire miru. Pa vendar, ali se spomnimo primera, ko so zaradi volitev stvari šle na bolje. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.
V Sveti deželi ob božiču ni bilo prazničnega vzdušja, nasilje se nadaljuje. V Ukrajini so preživeli že drugi vojni božič, tudi tam miru še ni videti. V odročni kazenski koloniji v Sibiriji so vendarle našli ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o množičnih protestih v Srbiji. Opozicija sporoča oblastem v Beogradu, da ne namerava kar tako sprejeti rezultata volitev.
Medtem ko se izraelski napadi v Gazi, ki dobivajo pretresljive označbe od genocida, homocida in podobno, približujejo 80-im dnem, številka smrti pa je ta teden presegla 20 tisoč, stalne članice Varnostnega sveta v kompromisnem iskanju besedila resolucije izrazito nižajo kriterije humanosti. Po drugi strani pa so se, ko se je ta konflikt dotaknil njihovih denarnic, izjemno hitro poenotile v vse širšem zavezništvu za varno plovbo v Rdečem morju. Ta dejanska moralna norma kapitalizma sooblikuje tudi prihodnost Ukrajine, navsezadnje pa tudi naš odnos do okolja.
Države ne najdejo rešitve za končanje vojne v Ukrajini in trpljenje Palestincev v Gazi, je pa na podnebni konferenci v Dubaju vendarle nastal kompromis, ki so ga podprle tako podpornice opuščanja fosilnih goriv kot največje proizvajalke nafte in plina.
Konec začasnega premirja med Izraelom in Hamasom je prinesel nadaljevanje kopenske operacije izraelske vojske. Ta se je preusmerila proti jugu enklave in še bolj stisnila v kot tamkajšnje prebivalstvo. Število žrtev se povečuje, razmere se iz katastrofalnih spreminjajo v apokaliptične, Svetovna zdravstvena organizacija svari, da bi širjenje bolezni lahko v prihodnje zahtevalo še več žrtev kot vojna. V tokratni oddaji tudi o notranjih bojih v Ukrajini in pešanju zahodne podpore tej državi ter o venezuelski želji po priključitvi večjega dela sosednje Gvajane.
Nekajdnevna prekinitev spopadov v palestinski enklavi Gaza prinaša več vprašanj, kot je odgovorov. Nihče od vpletenih še ne govori o miru, le orožje je za nekaj dni malce potihnilo. Palestinsko-izraelski spor je znova stopil v ospredje mednarodne politike, ki vse manj pozornosti posveča ruski okupaciji Ukrajine. Mir je še naprej oddaljena možnost. Dubaj v teh dneh gosti podnebno konferenco, kar je nedvomno paradoks. Zalivske države namreč predstavljajo središče svetovne naftne industrije, osrednje postavke podnebnega ukrepanja pa so vezane predvsem na razogljičenje industrije in transporta.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Izraelski napadi na Palestince v Gazi na različne bregove postavljajo politike različnih držav, v zahodnih državah pa tudi politike in na drugi strani volilce, humanitarne in druge nevladne organizacije. V državah, ki na vse bolj teoretični ravni podpirajo svobodo govora, iščejo razloge za preganjanje protestnikov v podporo miru v Gazi, omalovažujejo politike, ki podprejo premirje namesto krajših prekinitev, ob izpostavljanju politično nekorektnih dejstev so ljudje označeni kot antisemitisti. V senci nasilja v Gazi se odvija nadaljnje onesnaževanje okolja, konflikt v Ukrajini in drugi.
Palestinska enklava Gaza in predvsem civilisti so že mesec dni tarča neprekinjenega izraelskega napada iz zraka, s kopnega in morja. Število žrtev je preseglo deset tisoč. Izrael naj bi zdaj pod pritiski mednarodne skupnosti privolil v humanitarne premore. Medtem pa je že slišati različne razmisleke o upravljanju Gaze po Hamasu.
Svet lahko v teh dneh opazuje in čaka, kako neusmiljen bo izraelski obračun s Hamasom in koliko civilistov bo izgubilo življenje kot kolateralna škoda. Opozorila in skrbi Združenih narodov so naletela na gluha ušesa, celo več, izzvala so žolčne reakcije na izraelski strani. Bi sploh lahko bilo drugače se medtem sprašujemo in hkrati ugotavljamo, da demokracija po svetu močno nazaduje.
Obup in trpljenje prebivalcev Gaze se stopnjuje. Izraelska stran napoveduje, da bo vztrajala z napadi vse do končnega uničenja skrajnega gibanja Hamas. Pozivi mednarodne skupnosti k miru niso obrodili sadov, Izrael se je zapletel še v besedni spor z Organizacijo združenih narodov in Turčijo. V senci bližnjevzhodnega konflikta pa še naprej divja vojna v Ukrajini.
Grozovit napad na bolnišnico v Gazi je v torek zahteval okrog 500 smrtnih žrtev. Kot v vsaki vojni se je tudi v tej novi bližnjevzhodni vnela bitka za interpretacijo. Izrael namreč zanika odgovornost za napad in zanj obtožuje podpornike Hamasa. Na izraelski strani trdno stojijo tudi Američani, ki Palestincem pošiljajo humanitarno, Izraelu pa vojaško pomoč. Zdi se, da živimo v obdobju nenehne vojne. Ne le med seboj, ampak tudi z naravo.
Bližnji vzhod je spet v plamenih. Po brezumnem, zločinskem napadu oborožencev Hamasa na južni Izrael, se izraelska vojska maščuje z vso silo z bombardiranjem Gaze. Na obeh straneh najbolj trpijo civilisti. Različne države pozivajo na mir, opozarjajo na pravico Izraela, da se brani, a naj hkrati upošteva vojno pravo. Kot da teden še ne bi bil dovolj težak, se je zgodil še hud potres na zahodu Afganistana.
Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.
Nedeljsko nasilje na Kosovu je v ospredje znova postavilo neurejene razmere in razmerja med Beogradom in Prištino. Vladi druga drugi pripisujeta krivdo za nasilje, prizadevanja za ureditev odnosa med državama pa so očitno povsem zastala. Gorski Karabah je prizorišče najbrž največjega preseljevanja naroda v sodobni zgodovini severne poloble. Po uspešni vojaški operaciji azerbajdžanske vojske je območje dolgoletnega zamrznjenega spora zapustila polovica etničnega armenskega prebivalstva. Drugačne, a vendarle migracije, zaposlujejo evropske države, ki iščejo ustrezne skupne pristope za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v Evropsko unijo.
V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.
Poletje naravnih nesreč se še ni končalo. V tem tednu je bila najhuje prizadeta severna Afrika, s potresom v Maroku in poplavami v Libiji. Število žrtev obeh nesreč še vedno raste. Srečanje Vladimirja Putina in Kim Džong Una kaže, da je Rusija vse manj izbirčna glede zavezništev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča Unija, v letnem nagovoru poskušala izžarevati energijo in optimizem.
Narava je to poletje pokazala vso svojo moč, saj so vremenske ujme vse pogostejše in močnejše. Po neznosni vročini in številnih gozdnih požarih so zdaj Grčijo, Španijo, Turčijo in Bolgarijo prizadele še hudourniške poplave, ki so terjale več smrtnih žrtev. V Grčiji je v enem dnevu padlo največ dežja, odkar v državi beležijo te podatke.
Neveljaven email naslov