Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politiki nočejo zgodovinskih resnic, potrebujejo gradivo za samopromocijo
Štirinajst slovenskih in italijanskih znanstvenikov je leta 2000 po več letih študiranja dokumentov z obeh stani meje sestavilo Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Kot so ugotovili, v Istri, Trstu in Julijski krajini ni bilo ne etničnega čiščenja ne genocida nad italijanskim prebivalstvom tega območja.
Italijanska politika poročila ne priznava, čeprav so pri tem sodelovali tudi priznani italijanski strokovnjaki, zanimivo pa je, da Poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije niso obravnavali oziroma niso sprejeli niti v slovenskem parlamentu. Predsednica slovenskega dela komisije Milica Kacin Wohinz glede tega meni:
Ga pa tudi ni uradno objavila, takrat ko je bilo končano, slovenska država, slovenska vlada, ji je Italija prepovedala, zahtevala.
Zveza Nato se zaradi ruske odpovedi in ameriške napovedi odstopa iz pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega, ki sta jo jedrski velesili sklenili v času hladne vojne, pripravlja na novo obdobje rivalstva med jedrskimi silami. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pri tem obljublja, da bo Severnoatlantska zveza ostala zavezana razorožitvi in neširjenju jedrskega orožja.
Makedonija se je ta teden uradno preimenovala v Severno Makedonijo. S tem je izpolnila vse pogoje za vstop v zvezo Nato in si prislužila grško ratifikacijo protokola o vstopu te države v to vojaško povezavo.
Na španskem vrhovnem sodišču so začeli soditi dvanajstim nekdanjim političnim in civilnodružbenim voditeljem Katalonije zaradi njihove vloge v pripravi katalonskega referenduma o odcepitvi. Devetim članom nekdanje katalonske vlade grozi od 7 do 25 let zaporne kazni zaradi upora, zlorabe javnih sredstev, nepokorščine.
Med Norveško in Poljsko je ta teden izbruhnil redek diplomatski spor, in sicer je Norveška v ponedeljek poljskega konzula Slawomira Kowalskega razglasila za persono non grata, le dan pozneje pa je Poljska izgnala norveškega konzula. Uradni razlog Norveške za izgon je agresivno vedenje konzula na sestanku poljskih staršev s tamkajšnjim Centrom za socialno delo Barnevernet, ki so jim odvzeli štiri otroke, kar konzul zavrača. Norveški mediji pa poročajo, da norveškim oblastem ni všeč zavzemanje Kowalskega za družine, ki so jim odvzeli otroke. Na sodiščih je potekalo že več postopkov v zvezi z odvzemi otrok iz ruskih, čeških, romunskih in indijskih družin na Norveškem, nekaj sodb je prišlo celo do evropskega sodišča za človekove pravice.
927 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Politiki nočejo zgodovinskih resnic, potrebujejo gradivo za samopromocijo
Štirinajst slovenskih in italijanskih znanstvenikov je leta 2000 po več letih študiranja dokumentov z obeh stani meje sestavilo Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Kot so ugotovili, v Istri, Trstu in Julijski krajini ni bilo ne etničnega čiščenja ne genocida nad italijanskim prebivalstvom tega območja.
Italijanska politika poročila ne priznava, čeprav so pri tem sodelovali tudi priznani italijanski strokovnjaki, zanimivo pa je, da Poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije niso obravnavali oziroma niso sprejeli niti v slovenskem parlamentu. Predsednica slovenskega dela komisije Milica Kacin Wohinz glede tega meni:
Ga pa tudi ni uradno objavila, takrat ko je bilo končano, slovenska država, slovenska vlada, ji je Italija prepovedala, zahtevala.
Zveza Nato se zaradi ruske odpovedi in ameriške napovedi odstopa iz pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega, ki sta jo jedrski velesili sklenili v času hladne vojne, pripravlja na novo obdobje rivalstva med jedrskimi silami. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pri tem obljublja, da bo Severnoatlantska zveza ostala zavezana razorožitvi in neširjenju jedrskega orožja.
Makedonija se je ta teden uradno preimenovala v Severno Makedonijo. S tem je izpolnila vse pogoje za vstop v zvezo Nato in si prislužila grško ratifikacijo protokola o vstopu te države v to vojaško povezavo.
Na španskem vrhovnem sodišču so začeli soditi dvanajstim nekdanjim političnim in civilnodružbenim voditeljem Katalonije zaradi njihove vloge v pripravi katalonskega referenduma o odcepitvi. Devetim članom nekdanje katalonske vlade grozi od 7 do 25 let zaporne kazni zaradi upora, zlorabe javnih sredstev, nepokorščine.
Med Norveško in Poljsko je ta teden izbruhnil redek diplomatski spor, in sicer je Norveška v ponedeljek poljskega konzula Slawomira Kowalskega razglasila za persono non grata, le dan pozneje pa je Poljska izgnala norveškega konzula. Uradni razlog Norveške za izgon je agresivno vedenje konzula na sestanku poljskih staršev s tamkajšnjim Centrom za socialno delo Barnevernet, ki so jim odvzeli štiri otroke, kar konzul zavrača. Norveški mediji pa poročajo, da norveškim oblastem ni všeč zavzemanje Kowalskega za družine, ki so jim odvzeli otroke. Na sodiščih je potekalo že več postopkov v zvezi z odvzemi otrok iz ruskih, čeških, romunskih in indijskih družin na Norveškem, nekaj sodb je prišlo celo do evropskega sodišča za človekove pravice.
V javnost so prišla imena nekaterih ključnih članov prihodnje ameriške administracije. Njihovi skupni značilnosti sta zvestoba Donaldu Trumpu in ostro nasprotovanje uveljavljenemu političnemu sistemu. Trumpovega predsedovanja se že veselijo tudi v Izraelu. V Bakuju ta in prihodnji teden poteka podnebna konferenca Združenih narodov; v ospredju napornih pogajanj je financiranje okoljskih ukrepov. Pogledali bomo tudi v našo neposredno soseščino, v Gorico, kjer so občinski svetniki odločili, da bo fašistični vodja Benito Mussolini še naprej častni meščan mesta. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Vse dogajanje tega tedna so zasenčile volitve v ZDA, Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Zanimivo bo videti, kaj to pomeni za Ukrajino in kaj za Bližnji vzhod. Majhen korak pri oddaljevanju od Rusije je s potrditvijo Maie Sandu za drugi predsedniški mandat storila Moldavija. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po letu dni vojne odstavil obrambnega ministra, nemški kancler Olaf Scholz pa se je odrekel finančnemu ministru iz vrst liberalcev in povzročil razpad vladne koalicije. Živahno je tudi v evropskem parlamentu, kjer potekajo zaslišanja kandidatov za evropske komisarje.
Ko spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu ali v Ukrajini, se lahko vprašamo, ali je lahko še slabše? Del ukrajinske zgodbe očitno postajajo severnokorejski vojaki, ki se po novem urijo z ruskimi silami. Poglabljanje mednarodnopolitičnih delitev se zrcali v poskusih Moskve, da bi iz skupine držav Brics ustvarila nekakšno konkurenčno silo Zahodu in s tem dala vedeti, da v mednarodni skupnosti ni izolirana. Izraelska vojska nadaljuje raketne napade na Libanon, Gazo, Sirijo, občasno napade Zahodni breg. Nov obisk ameriškega zunanjega ministra Blinkna v regiji je že vnaprej odpisana predstava za javnost. Je sploh lahko še slabše?
Svet še nikoli prej ni bil tako blizu jedrski katastrofi, verjetno niti v času hladne vojne ne. Če sta takrat imeli prste na jedrskih gumbih dve velesili, danes na tem področju vlada pravi kaos. Ob jedrskem rožljanju Rusije v zraku visi tudi strah pred namernimi ali nenamernimi napadi na rusko ali ukrajinske jedrske elektrarne, po sankcioniranju izraelskega ministra, ki bi Gazo zravnal kar z jedrsko bombo, smo iz Izraela lahko slišali grožnje o napadu na iranske jedrske objekte. Če Izrael ob pomoči nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa ne bi spodkopal iranskega jedrskega sporazuma, se nemara danes ne bi ukvarjal z dejstvom, da si je ta po tem ustvaril dovolj jedrskega materiala za izdelavo približno treh jedrskih bomb. Vse bolj napeto pa je tudi na korejskem polotoku ter med Kitajsko in Tajvanom.
Izraelski premier Netanjahu grozi Libanonu, da ga bo preoblikoval po vzoru Gaze, hkrati napoveduje maščevanje Iranu za raketni napad na Izrael. Madžarski premier Orban je ob silovitih kritikah z leve in desne v Evropskem parlamentu predstavil svoj pogled na prihodnost Evropske unije. Donald Trump in Joe Biden pa sta uničujoče orkane, ki divjajo po ameriški celini, izkoristila za medsebojni politični obračun; tudi o tem v Labirintih sveta.
Bejrut gori, Izrael sporoča, da se bo maščeval za iranski raketni napad. Generalni sekretar Združenih narodov je tam nezaželena oseba. Kot da je prvi človek svetovne organizacije le naključni podnajemnik na newyorški vzhodni reki in je že zdavnaj dvignil roke tudi od Ukrajine. Tam ruski agresor niza uspehe. Kot da je delo ustanoviteljev Združenih narodov ali tvorcev helsinške listine bilo zaman. Evropski volivci se obračajo proti desni. Če verjamemo dominatnim medijem, zaradi nestrpnosti. Če pa pogledamo množico spletnih portalov, je slika drugačna. Ljudje se bojijo vojne.
Med vse hitrejšim drsenjem bližnjevzhodne regije v spiralo nasilja in vojn so se svetovni voditelji za nekaj dni preselili v New York, kjer poteka letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Še nikoli nismo tolikokrat slišali besed mir, zaupanje in sodelovanje kot zdaj. Toda koliko države v geostrateški tekmi za prevlado sploh še puščajo prostor diplomaciji?
Ob izjemno visokih temperaturah Sredozemskega in tudi Črnega morja je srednjo Evropo zajel ciklon Boris in povzročil zgodovinske poplave. Na takšne dogodke se moramo v resnici začeti navajati in prilagajati. O blaženju podnebnih sprememb se medtem govori vse manj, še zlasti pa je očitno to, da se tudi naredi zelo malo. Kako bo svoje delo na tem področju nadaljevala nova Evropska komisija? Prvi koraki ne zbujajo velikega optimizma. Še več pesimizma zbuja razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Morda bi bilo že kar preveč preprosto, če bi imenovanje slovenskega člana evropske komisije minilo brez zapletov. Tudi tokrat se je Slovenija znašla v središču pozornosti in očitno celo povzročila zamik procesa imenovanja komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Bolj ali manj po pričakovanjih je minilo tudi soočenje predsedniških kandidatov v ZDA, po pričakovanjih je bilo brez vsebine in polno površinskih napadov, bolje pa ga je izkoristila demokratka Kamala Harris. Vesoljsko podjetje Space X je v vesolje poslalo štiričlansko posadko, poslovil pa se je igralec James Earl Jones, ki je med drugim,glas posodil glavnemu negativcu Vojne zvezd Darthu Vaderju.
V Ukrajini menjajo kar polovico vlade, vključno z zunanjim ministrom Kulebo; predsednik Zelenski meni, da potrebuje država v vojni nove energije. Na izraelskih ulicah je več sto tisoč ljudi protestiralo proti premieru Netanjahuju, kljub temu ta ostaja trdno v sedlu. Deželne volitve na vzhodu Nemčije so prinesle največji zasuk v desno po nacističnem obdobju. O tem, kakšna je prihodnost demokracije v Evropi in po svetu, ter o drugih aktualnih izzivih so razpravljali na blejskem strateškem forumu; tudi o tem v Labirintih sveta.
Ukrajinski vdor na rusko ozemlje sproža številna vprašanja tudi za podpornike na Zahodu. Kijev namreč želi v boju proti ruski agresiji uporabljati vso orožje, tudi med državami se krepi naklonjenost umiku omejitev glede uporabe najbolj sodobnega orožja. Na Bližnjem vzhodu se je v tem tednu očitno zmanjšala nevarnost širšega, regijskega vojaškega spopada, a je Izrael poleg operacij v Gazi okrepil svoje vojaško delovanje na Zahodnem bregu. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo svarila pred razširitvijo vojne v Gazi tudi na drugo palestinsko ozemlje. V Nemčiji se krepi razprava o ustreznosti migracijskih politik tako države kot Evropske unije. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Ukrajinska vojska po dveh tednih nadaljuje ofenzivo na ruske obmejne regije, predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da želijo v Rusiji vzpostaviti tamponsko območje, ki bi otežilo oskrbo ruske vojske. Izraelska vojska nadaljuje napade po Gazi, kljub prizadevanjem v iskanju dogovora med Hamasom in Izraelom za premirje in izpustitev talcev. Ameriški predsednik Joe Biden je na demokratski konvenciji v Čikagu izjavil, da so propalestinski protestniki na ulicah upravičeno, ob tem pa odmislil dejstvo, da Palestince ubija povečini ameriško orožje. Medtem ko Srbi nadaljujejo proteste proti okoljskemu lomastenju korporacije Rio Tinto, je Avstralija prižgala zeleno luč največjemu solarnemu območju na svetu.
„Leni, megleni, nori poletni dnevi“, je prepeval Nat King Cole. Pa so ti še taki? Ali pa se moramo večino časa skrivati pred vročino in pred nenavadno močnimi nevihtami. Tudi turisti niso več tako dobrodošli kot nekoč. Svet, ki smo ga poznali, se spreminja. Mrzlično se iščejo novi viri energije. Na primer litij v Srbiji. Po drugi strani, nič ne kaže, da bi padlo zanimanje za nafto ali plin. Zdi se le, da se v vrsto novo postavljajo tisti, ki pričakujejo največje zaslužke. Olimpijske igre niso prekinile vojnih iger v Ukrajini ali na Bližnjem vzhodu. Ob trepetanju za medalje, smo trepetali tudi, da kakšna raketa ne prileti do nas.
Po svetu, vsaj kar zadeva slabe novice, ni poletnega premora. Napadi na Gazo se nadaljujejo, na Bližnjem vzhodu je še vedno zelo napeto. Vsaj nemiri v Bangladešu, ki so zahtevali veliko življenj, so se polegli, ko je premierka pobegnila iz države. V Združenih državah Amerike pa izbira podpredsedniškega kandidata Demokratske stranke v predvolilni boj vnaša novo dinamiko. Na olimpijskih igrah pa pričakovano: eni so veseli, drugi razočarani.
Namesto miru ali vsaj prekinitve spopadov je prvi teden olimpijskih iger prinesel dodatno zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, strah pred ognjem v več delih sveta, tudi v naši soseščini, in podatek, da je naša družba v samo sedmih mesecih porabila vse naravne vire, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. S težavami so se zaradi onesnaženja soočali tudi organizatorji olimpijskih iger, saj so morali zaradi prevelike vsebnosti bakterij v Seni del programa preložiti.
Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.
Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.
Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.
Po uspehu skrajne desnice pred nedeljskim drugim krogom predčasnih volitvah v Franciji levo zavezništvo in sredinski tabor taktično umikata tretjeuvrščene kandidate. Bo to dovolj za ustavitev pohoda protipriseljenskega in evroskeptičnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen na oblast? Je napočil čas za sklenitev premirja v Ukrajini? Madžarski predsednik Viktor Orban je dan po prevzemu vodenja Sveta EU nenapovedano obiskal Kijev.
Medtem, ko se voditelji Evropske unije pregovarjajo in barantajo o delitvi najvišjih položajev v Evropski uniji, se spreminja tudi dozdajšnje razmerje v dilemi maslo ali topovi - v prid zadnjim. Nato je dobil novega generalnega sekretarja, v Iranu po smrti starega danes volijo novega predsednika. V Boliviji so skušali zamenjati vlado s pomočjo državnega udara, v Keniji so z nasiljem zatrli upor mladih zaradi vnovičnega zviševanja davkov. Kapitulacija ustanovitelja Wikileaksa in žvižgača Juliana Assanga, ki jo je podpisal za končanje 14-ih let nesvobodnega življenja, je razumljiva iz osebne plati, je pa slab precedens za svobodo novinarstva, ki tudi v zahodnih državah vse bolj izgublja. Po Labirintih sveta se boste tokrat sprehodili z Rajko Pervanje.
Neveljaven email naslov