Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ideološka igra šaha med Rusijo in Združenimi državami Amerike se je preselila na ameriško dvorišče, v Venezuelo. So ruski žepi dovolj globoki, da bodo rešili Venezuelo iz gospodarskega prepada, in s tem Madurov politični propad? Papež Frančišek je opozoril na v nebo vpijoče delovanje evropskih držav, ki v prodaji orožja vidijo le vsakodnevni biznis, potem pa z ograjami na mejah preprečujejo beg ljudi pred nasiljem v državah, v katere so ga prodale, in se pričkajo med seboj o razlogih, zaradi katerih ne morejo sprejeti beguncev. V nadaljevanju tokratnih Labirintov sveta o še veliko drugih rečeh, s katerimi se intenzivno ukvarjamo, namesto da bi reagirali na razmislek o tem, kako se je znašlo 20 kilogramov plastike v želodcu breje samice kita glavača in kako je mikroplastika postala sestavni del našega jedilnika in vode. Avtorica: Rajka Pervanje
Svetovni sklad za naravo opozarja, da je plastika eden najhujših sovražnikov morskih živali
Ideološka igra šaha med Rusijo in Združenimi državami Amerike se je preselila na ameriško dvorišče, v Venezuelo. So ruski žepi dovolj globoki, da bodo rešili Venezuelo iz gospodarskega prepada, in s tem Madurov politični propad? Papež Frančišek je opozoril na v nebo vpijoče delovanje evropskih držav, ki v prodaji orožja vidijo le vsakodnevni biznis, potem pa z ograjami na mejah preprečujejo beg ljudi pred nasiljem v državah, v katere so ga prodale, in se pričkajo med seboj o razlogih, zaradi katerih ne morejo sprejeti beguncev. V nadaljevanju tokratnih Labirintov sveta o še veliko drugih rečeh, s katerimi se intenzivno ukvarjamo, namesto da bi reagirali na razmislek o tem, kako se je znašlo 20 kilogramov plastike v želodcu breje samice kita glavača in kako je mikroplastika postala sestavni del našega jedilnika in vode.
910 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Ideološka igra šaha med Rusijo in Združenimi državami Amerike se je preselila na ameriško dvorišče, v Venezuelo. So ruski žepi dovolj globoki, da bodo rešili Venezuelo iz gospodarskega prepada, in s tem Madurov politični propad? Papež Frančišek je opozoril na v nebo vpijoče delovanje evropskih držav, ki v prodaji orožja vidijo le vsakodnevni biznis, potem pa z ograjami na mejah preprečujejo beg ljudi pred nasiljem v državah, v katere so ga prodale, in se pričkajo med seboj o razlogih, zaradi katerih ne morejo sprejeti beguncev. V nadaljevanju tokratnih Labirintov sveta o še veliko drugih rečeh, s katerimi se intenzivno ukvarjamo, namesto da bi reagirali na razmislek o tem, kako se je znašlo 20 kilogramov plastike v želodcu breje samice kita glavača in kako je mikroplastika postala sestavni del našega jedilnika in vode. Avtorica: Rajka Pervanje
Svetovni sklad za naravo opozarja, da je plastika eden najhujših sovražnikov morskih živali
Ideološka igra šaha med Rusijo in Združenimi državami Amerike se je preselila na ameriško dvorišče, v Venezuelo. So ruski žepi dovolj globoki, da bodo rešili Venezuelo iz gospodarskega prepada, in s tem Madurov politični propad? Papež Frančišek je opozoril na v nebo vpijoče delovanje evropskih držav, ki v prodaji orožja vidijo le vsakodnevni biznis, potem pa z ograjami na mejah preprečujejo beg ljudi pred nasiljem v državah, v katere so ga prodale, in se pričkajo med seboj o razlogih, zaradi katerih ne morejo sprejeti beguncev. V nadaljevanju tokratnih Labirintov sveta o še veliko drugih rečeh, s katerimi se intenzivno ukvarjamo, namesto da bi reagirali na razmislek o tem, kako se je znašlo 20 kilogramov plastike v želodcu breje samice kita glavača in kako je mikroplastika postala sestavni del našega jedilnika in vode.
V Ukrajini divja vojna že mesec dni. Napredovanje ruske vojske na kopnem se je v glavnem ustavilo, ne poneha pa njeno obstreljevanje mest na jugu, severu in vzhodu države. V obkoljenem Mariupolju več 100 000 ljudi živi v nečloveških razmerah, podobna usoda se zdaj obeta tudi mestu Černigov. Ukrajinski voditelji in zahodni obveščevalci vse pogosteje namigujejo, da Rusija te vojne ne more dobiti. Kremeljska propaganda je vse bolj ostra, prostora za kritični razmislek v Rusiji pa že nekaj časa ni več. Razmere v Rusiji bi se z novimi sankcijami lahko še zaostrile, nekatere poteze in odhodi pa kažejo na prve razpoke v državnem vrhu. Medtem se v Franciji in na Madžarskem ukvarjajo tudi s predvolilnimi boji, ki bodo v veliki meri določili prihodnjo pot držav in s tem Evrope.
Na mednarodnem prizorišču potek živahna diplomacija za rešitev ukrajinske krize, medtem ko vojna v tej državi postaja vse bolj krvava. Ukrajinski predsednik Zelenski je zavrnil rusko zamisel o nevtralnem statusu Ukrajine. Človekoljubne organizacije opozarjajo na nevarnost, da bo svet zaradi Ukrajine pozabil na druge pereče humanitarne krize po svetu.
Po nekaj letih miru v Evropi se znova dogaja nepredstavljivo. Vojna v Ukrajini ima - kot vse vojne - najhujše posledice za civilno prebivalstvo. Žrtev v obkoljenih mestih je vse več, tudi med otroki. Tisti, ki lahko, državo množično zapuščajo – doslej je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Vojno pa z uvozom ruskega plina financiramo tudi Evropejci. Kar je še ena tragična posledica prevelike odvisnosti od fosilnih goriv.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Diplomacija je najboljše sredstvo za ohranitev miru, je svojčas govoril Winston Churchill. Ampak niti diplomacija ne more jamčiti, da ne bo prišlo do vojne. Je pa metoda diplomacije najboljša možnost, da iz vojne pridemo živi, je še dejal. Francoski predsednik Macron se je pohvalil, da mu je ruski kolega Putin med peturnimi pogovori v Moskvi zagotovil, da ne bo stopnjeval napetosti na meji z Ukrajino. Zahodne obveščevalne službe opozarjajo, da vojna ni izključena, vendar pa mlinski kamni diplomacije meljejo naprej. Medtem »konvoj svobode« in protesti tovornjakarjev hromijo javno življenje v Kanadi…
Kaj se dogaja med Moskvo in Washingtonom? Iz pogajalskih krogov so pricurljale informacije o zahtevah Zahoda, ki jih zdajšnje rusko vodstvo ne bi moglo izpolniti. Bi v pogajanjih lahko pomagala Turčija, ki goji sicer prijateljske odnose s Putinom, a je zanj strateško ena najbolj težavnih držav. Iz olimpijskega Pekinga prihajajo pozivi k miru. Kako se bo Kitajska opredelila do svoje severne sosede, pa bomo videli po koncu iger, vsekakor pa vnovem, tigrovem letu, v katerem bo treba, tako pravijo, pokazati odločnost.
V Labirintih sveta o naraščanju napetosti v Ukrajini in o poudarjanju enotnosti članic Nata, pri čemer pa se včasih kateremu izmed voditeljev manjših držav izmuznejo tudi povsem nediplomatska sporočila. Zabave, ki si jih je v času najstrožjih epidemioloških ukrepov v Veliki Britaniji privoščil premier Boris Johnson, zdaj preiskuje tudi policija. Tudi o tem, da se pravica včasih izkaže šele po dolgih letih. Da pa je vse naše prerekanje nepomembno, ko smo soočeni z grožnjo, ki jo lahko premagamo le s skupnimi močmi.
Minilo je prvo leto mandata ameriškega predsednika Joeja Bidena. Številni se sprašujejo, ali je danes svet v boljšem ali v slabšem stanju, kot je bil ob njegovi zaprisegi. Ob tem so vse glasnejši vojaški bobni na vzhodu. Ukrajina je že lep čas igrišče velikih, zdaj se njeno ime pojavlja s pripisom, da je vojaški vdor ruske vojske vse bliže. Britanski premier Boris Johnson se sooča s pozivi, naj pospravi kovčke. Kako dolgo bo uspel kljubovati nasprotnikom v lastni stranki ni jasno. Po koncu enega bolj nenavadnih predsedovanj Evropski uniji, med katerim je razburil kar nekaj evropskih prestolnic, je predsednik vlade Janez Janša tokrat razburil še Peking.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Svet se je v zadnjih dneh leta kar malce ustavil, številne vlade po svetu in v Evropi ob tem razmišljajo, da bi življenje v prazničnih dneh še bolj ustavili. Razlogi so znani, pandemija in širjenje koronavirusne različice omikron. Še naprej so zaostreni odnosi med Rusijo in Zahodom, predsednik Putin v zadnjih dneh ne varčuje z ostrimi besedami proti Natu in sicer Zahodu, ki mu pripisuje krivdo za slabe odnose.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Če nam je všeč ali ne, svet je zaradi covida 19 danes enotnejši kot prej. Zdi se, da si vsi postavljamo podobna vprašanja in se ravnamo po istih navodilih. Dogajanja, povezana z Ukrajino, nas opominjajo, da se še vedno soočamo tudi z nevarnostjo jedrskega spopada. A dokler se o tem pogovarjamo z maskami na obrazu, je boj proti epidemiji na prvem mestu. Dobili ga verjetno ne bomo na Zahodu ne na Vzhodu, ampak na svetovnem Jugu.
Nemški socialdemokrati, Zeleni in liberalci so sklenili dogovor o oblikovanju prihodnje nemške koalicije, ki jo bo vodil Olaf Scholz. Nova nemška vlada naj bi bila tudi bolj jasna glede neprimernosti madžarskih ali poljskih vladnih pristopov glede vladavine prava in demokratičnih meril. O teh so sredi tedna v Strasbourgu govorili tudi evropski poslanci, ki so se tokrat osredotočili na Slovenijo. Poslance je sicer nagovorila tudi nesojena beloruska predsednica Svetlana Tihanovska, ki je evropsko javnost opozorila, da se represija beloruskega režima leto dni po spornih volitvah nadaljuje.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Na delu belorusko-poljske meje spremljamo humanitarno dramo migrantov, ki so nasedli beloruskim obljubam o varnem dostopu v EU. Poljska vlada je odgovorila z več kot deset tisoč vojaki in rezilno žico. Varšava zavračo humanitarno pomoč in trdi, da ščiti skupno evropsko mejo. Sklepni dokumenti podnebnega vrha v Glasgowu ponujajo upanje za rešitev globalne okoljske krize. A sveta ne ogrožajo samo humanitarne in podnebne krize; kot opozarja živžgačka Francis Haugen, je omrežje Facebook škodljivo za zdravje in varnost naših družb in demokracij.
Neveljaven email naslov