Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Protesti tudi v nekdanjih evropskih kolonialističnih državah
Združene države Amerike pretresajo smrt temnopoltega Američana zaradi policijskega nasilja, obračun z rasizmom in še novi koronavirus. Bodo množični protesti prerasli v gibanje in spodbudili korenite spremembe v odnosu do manjšin v družbi? So na Švedskem po 34 letih razjasnili ozadje atentata na švedskega premierja Olofa Palmeja? Več v Labirintih sveta, oddaji Zunanje-političnega uredništva.
926 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Protesti tudi v nekdanjih evropskih kolonialističnih državah
Združene države Amerike pretresajo smrt temnopoltega Američana zaradi policijskega nasilja, obračun z rasizmom in še novi koronavirus. Bodo množični protesti prerasli v gibanje in spodbudili korenite spremembe v odnosu do manjšin v družbi? So na Švedskem po 34 letih razjasnili ozadje atentata na švedskega premierja Olofa Palmeja? Več v Labirintih sveta, oddaji Zunanje-političnega uredništva.
Globalna demokracija je v zatonu. To se izkazuje tako v eroziji pravic v uveljavljenih demokracijah kot v poglabljanju represije avtoritarnih režimov. Na Kitajskem so medtem zatrli proteste proti ostrim kovidnim ukrepom politike ničelne tolerance do kovida. V Iranu je bilo od začetka protestov v podporo pravic žensk po navedbah revolucionarne garde ubitih več kot 300 ljudi. Plaz na italijanskem otoku Ischia je razgalil nevarne politične odločitve, ki so omogočile legalizacijo številnih črnih gradenj na tveganem območju.
Države v razvoju so zadovoljne z izkupičkom podnebne konference v Egiptu, razviti svet pa meni, da je bilo leto 2022 za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma izgubljeno. Časa zmanjkuje.
Dobrodošli v svetu, ki ga zaznamujejo paradoksi. Na eni strani pozivi izvoznicam nafte, naj pridno črpajo še naprej, da se ne bi zgodila še hujša energetska kriza. Na drugi strani opozorila, da se moramo v korist okolja in s tem vseh nas ustaviti pri porabi fosilnih goriv. Na planetu nas je osem milijard. In ob tem, ko ugotavljamo, da Zemlja takšne številke ne prenese, se v nekaterih državah spoprijemajo s težavami, kako pomladiti starajoče se prebivalstvo. Svetovne velesile, ki so te dni zbrane v Indoneziji, pa veliko govorijo o sodelovanju, a prav vsaka bi rada imela primat. Več v Labirintih sveta z Matejem Hrastarjem.
Na ameriških vmesnih volitvah se ni pojavil rdeči cunami, ki so ga napovedale javnomnenjske ankete. Še vedno spremljamo napet boj za prevlado v predstavniškem domu in senatu, a kot kaže bo imel predsednik Joe Biden v drugi polovici mandata več težav pri sprejemanju novih zakonov. Je napočil čas za sodelovanje med demokrati in republikanci?
Dvoje pomembnih volitev sta se razpletli zelo tesno: v Braziliji je bil za predsednika države ponovno izvoljen Luiz Inacio Lula da Silva, v Izraelu pa se tesna zmaga na parlamentarnih volitvah obeta koaliciji nekdanjega premierja Benjamina Netanjahuja. Naslednji teden pa bodo delne volitve za senat ZDA in izbiranje novih poslank in poslancev Predstavniškega doma. Tudi tam je dirka med demokrati in republikanci zelo tesna. Čez nekaj dni pa se v Egiptu začenja podnebna konferenca Združenih narodov.
Pregovorno velja, da nič ni bolj stalnega, kot so spremembe. V politiki se lahko zgodijo v okvirih predvidene parlamentarne procedure, spet drugje kot posledica tudi predvidenega partijskega diktata. Nosilci oblasti v obeh primerih, na primer v Združenem kraljestvu ali na primeru Kitajske, na prvo mesto postavljajo politično in finančno stabilnost, nujna strateška zavezništva in odnos do posledic vojne v Ukrajini, ki jo nekateri razumejo kot spopad civilizacij.
Naša odločitev o hrani, ki jo uživamo, ne vpliva le na nas same, pač pa tudi na življenjske razmere ljudi daleč stran. Suženjsko delo je žal tudi v 21. stoletju precej pogosto, sta v teh dneh na obisku v Sloveniji opozorila brazilska aktivista. Razmere v Braziliji so se pod vlado predsednika Jaira Bolsonara še poslabšale, tako na področjih prisilnega dela kot ohranjanja naravnega okolja. Manj kot tri tedne pred začetkom še ene podnebne konference, ki ne bo prinesla napredka, se mora, kot kaže, človeštvo sprijazniti s tem, da je meja stopinje in pol nedosegljiva. In z vsemi posledicami, ki jih to prinaša, pa se jih večinoma še niti ne zavedamo. Prihodnost zares ni svetla. Labirinte sveta je tokrat pripravila Špela Novak
Vojna v Ukrajini, ki jo tako ali drugače že občuti ves svet, je vstopila v fazo državnega terorizma. Ubijajo se vplivni posamezniki, uničuje energetska infrastruktura. Kako resne so ponudbe za mirovna pogajanja? Ali lahko upamo, da so politiki, ki so vojno začeli, sposobni vojno tudi končati? Novi obrazi pogosto pomenijo tudi novo upanje. Vendar, ali imamo čas čakati nanje?
Medtem ko je ukrajinska vojska dosegla nekaj uspehov pri osvobojevanju mest izpod ruskega nadzora, si je Rusija prek ustavnega sodišča in nato parlamenta uzakonila priključitev ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje. Zahodne države priključitve ne priznavajo in še naprej oborožujejo Ukrajino. Evropska unija je napovedala nov sveženj sankcij, ZDA novo pomoč v orožju, na Češkem so zbrali denar za nakup tanka, Zelenski je prepovedal pogajanja. Kot kaže, je edini, ki poziva k pogajanjem, le še papež Frančišek. Severnokorejska raketa je bila tako precej prikrajšana medijske pozornosti. Več v Labirintih sveta.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Prebivalci Združenega kraljestva in skupnosti narodov so se v ponedeljek poslovili od Kraljice Elizabete II. Nekateri so v dneh pred pogrebom čakali tudi več kot 14 ur, da so se poklonili spominu na nekdanjo kraljico. Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči več vojaških neuspehov v Ukrajini napovedal delno mobilizacijo ruskih državljanov, kar strokovnjaki označujejo kot znak šibkosti, a obenem pripravo na še daljšo vojno. V Iranu vre, v več mestih se vrstijo protesti proti strahovladi teokratske diktature.
Odšla je ikona britanskega 20. stoletja, Združeno kraljestvo in skupnost narodov pod britansko krono je dobila novega kralja. Medtem se na južni strani Rokavskega preliva vrh evropske politike ukvarja z vprašanji lastne usode v času, ko pričakovanje zime terja odzivnost na posledice vojne v Ukrajini. Ta prinaša spremembe na bojnem polju, ko obrambne sile vzpostavljajo nadzor nad delom vnovič pridobljenega ozemlja.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in tudi številne po svetu je pretresla včerajšnja smrt angleške in škotske kraljice Elizabete II. Poosebljala je svojo dobo, saj je bila na prestolu kar sedem desetletij. Svet se kljub tej smrti vrti naprej in se sooča z različnimi težavami od vojne v Ukrajini do posledic podnebnih sprememb.
Teden mineva v znamenju priprav na zimo, cene energentov rastejo. Številne države po Evropi skušajo čim bolj zamejiti vplive naraščajočih cen, inflacije, ki je v evrskem območju na leti ravni presegla 9 odstotkov, kar je nova rekorda raven. V noči na sredo je umrl zadnji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je odigral ključno vlogo pri koncu hladne vojne.
Uresničile so se napovedi, da bo Rusija na obletnico ukrajinske samostojnosti pripravila neprijetno presenečenje. Hkrati je v sredo minilo tudi pol leta od začetka vojne, za katero postaja jasno, da bo trajala še dolgo. Donald Trump ima znova vse večji vpliv na politično dogajanje v ZDA, zaenkrat prek kandidatov na vmesnih volitvah. Ob političnih krizah na vseh koncih sveta (Italija, Finska, Pakistan, Kenija, Avstralija) pa velik del svetovnega prebivalstva močno skrbijo suša ter grozeči energetska in prehranska kriza. Kljub vsemu pa se sem in tja najdejo tudi dobre novice, ki nas spomnijo, da vse le ni tako brezupno.
Potem, ko je norveško javnost razburila evtanazija Freye, pol tone težke samice mroža, se zdi, da se normalni del sveta ukvarja s pregovorno normalnimi zadevami. Pogojno rečeno, pa se nenormalni del istega sveta ukvarja z usodnim vprašanjem preživetja naroda, ki mu vodja nekega drugega naroda odreka pravico do obstoja. Vojna v Ukrajini bo kmalu zaokrožila tragični polletni cikel, odkar je Rusija napadla veliko sosedo. Problem za Ukrajino je, da obstaja in to je pogled, ki je globoko zasidran v ruski kulturi.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Ta teden smo obeležili svetovni dan ekološkega dolga. Gre za dan, ko je človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni, do konca leta pa je še pet mesecev. V tokratnih Labirintih sveta tudi o zmanjšanju porabe plina v Evropski uniji za 15 odstotkov do marca 2023 ter o obisku papeža Frančiška v Kanadi, kjer se je ponovil opravičilo zaradi vloge, ki jo je imela katoliška cerkev pri prisilnem šolanju staroselskih otrok od leta 1894 do leta 1947.
Dočakali smo trenutek, ko nam politiki ne obljubljajo boljših, ampak slabše čase. Tudi če nas skuša kdo pomiriti, se hitro najde drugi, ki pove, da najhuje šele prihaja. Evropo pesti peklenska vročina. Ko bo poletja konec, pa se bomo morali pripraviti na mrzla stanovanja in dražjo hrano. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi se znali dogovoriti za mir v Ukrajini. A to je že daleč od moči evropskih politikov.
Neveljaven email naslov