Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Gneča na Marsu
Svet še vedno najbolj skrbi pandemija covida-19. V nekaterih državah se epidemija umirja in sproščajo ukrepe, predvsem na gospodarskem področju. Drugje se pojavljajo skrbi zaradi pomanjkanja cepiva in zaradi novih različic koronavirusa. Ameriški predsednik Joe Biden oblikuje svojo vlado in obnavlja skrhana zavezništva. Ta teden je to storil z najavo novega partnerstva s Kanado. Italijo je pretresel uboj njenega veleposlanika v Kongu. Potem, ko je prejšnji teden na Marsu uspešno pristalo ameriško vesoljsko plovilo, se na to v Marsovi orbiti pripravlja kitajska sonda.
926 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Gneča na Marsu
Svet še vedno najbolj skrbi pandemija covida-19. V nekaterih državah se epidemija umirja in sproščajo ukrepe, predvsem na gospodarskem področju. Drugje se pojavljajo skrbi zaradi pomanjkanja cepiva in zaradi novih različic koronavirusa. Ameriški predsednik Joe Biden oblikuje svojo vlado in obnavlja skrhana zavezništva. Ta teden je to storil z najavo novega partnerstva s Kanado. Italijo je pretresel uboj njenega veleposlanika v Kongu. Potem, ko je prejšnji teden na Marsu uspešno pristalo ameriško vesoljsko plovilo, se na to v Marsovi orbiti pripravlja kitajska sonda.
Evropski volivci so se odločili za desnico. Zato, ker so sebični do migrantov ali ker si želijo miru? Ali še vemo, kaj je v politiki desno in kaj levo? Ali pojma še vedno pomenita isto kot pred desetletji? Jen Stoltenberg je še v torek dejal, da je podpora Ukrajini dolžnost vsake članice Nata. Že naslednji dan je mnenje prilagodil drugačnemu stališču Madžarske. O razpokah med zavezniki ne govorimo več po tihem. Čas je za razmislek in pogovor o tem, kam nas vodijo evropske poti in stranpoti? O vsem tem v Labirintih sveta.
Slovenija je med tednom kot 147. članica Združenih narodov priznala Palestino. Sočasno se mednarodna skupnost trudi prepričati izraelsko vlado in vodstvo palestinskega Hamasa, naj se vendarle dogovorita glede prekinitve ognja. Teden prinaša tudi 80. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, enega ključnih dogodkov pri zmagi zavezniških sil v 2. svetovni vojni. Konec tedna mineva v znamenju evropskih volitev ter napovedi glede morebitnega uspeha skrajno desnih strank evropskega političnega prostora. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Španija, Norveška in Irska so na jezo Izraela priznale državo Palestino; kmalu naj bi se jim pridružila tudi Slovenija. Izraelska vojska medtem kljub jasni odločitvi Meddržavnega sodišča nadaljuje napade na prenaseljeno palestinsko mesto Rafa. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o težkih časih za Ukrajino ter o izidu sojenja nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s sumljivim poplačilom pornografski igralki.
V ospredju svetovnih dogodkov ostaja vojna v Gazi in njene daljnosežne posledice. Z njo so tako ali drugače povezane vse osrednje zgodbe tega tedna: priporni nalogi mednarodnega kazenskega sodišča, napoved, da bodo tri evropske države priznale Palestino pa tudi smrt iranskega predsednika v helikopterski nesreči. Evropa se pospešeno pripravlja na volitve, te pa bodo le mesec dni kasneje izvedli tudi v Združenem kraljestvu.
Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.
Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.
Svet, še posebej seveda prebivalci Gaze, tesnobno čaka na sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Številni na različnih demonstracijah opozarjajo, da je dovolj trpljenja v Gazi in zahtevajo izpustitev talcev. Tak sporazum poskuša doseči tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki obiskuje države Bližnjega vzhoda. V Evropski uniji pa se zaostruje predvolilna kampanja za Evropski parlament tudi glede zelenega prehoda.
Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj.
Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.
Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.
Izraelske sile v boju proti skrajnemu islamskemu gibanju Hamas v Gazi ubijajo civiliste, med njimi otroke in ženske, zdravnike, novinarje, pripadnike mednarodnih organizacij in humanitarne delavce. Pa vendar kljub očitnemu kršenju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ostaja nekaznovan. Želi skrajno desna vlada premierja Benjamina Netanjahuja, ki se doma spoprijema z vse večjimi protesti, spopade na Bližnjem vzhodu še razširiti?
Kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o nujnosti prekinitve spopadov v Gazi med ramazanom, se napadi izraelske vojske nadaljujejo. Tudi v Washingtonu, ki je doslej z vetom zavračal podobne resolucije, je vse manj razumevanja glede ustreznosti pristopov izraelskega premiera. Moskvo je minuli konec tedna pretresel terorizem. Odgovornost zanj je prevzela teroristična skupina Islamska država, Kremelj riše povezave z Ukrajino in Zahodom. Slovenija se v teh dneh spominja vstopa v NATO. Smo po dvajsetih letih bolj in varni, kot bi bili zunaj zavezništva?
Ob prizorih iz Gaze je nemogoče ostati ravnodušen. Ljudje tam umirajo zaradi raket, ozdravljivih bolezni in podhranjenosti. Na Haitiju ni dosti bolje, oblast prevzemajo oborožene tolpe, navadni ljudje pa lahko izbirajo med tem, da se jim pridružijo, se proti njim borijo ali pa poskusijo to brezvladje zapustiti. Vladimir Putin je ob rekordni udeležbi in z rekordno prednostjo še petič postal ruski predsednik, ukrajinske zaveznice pa vse bolj spoznavajo, kako globoko so udeležene v vojno. Ob vseh slabih novicah in nesreči gre očitno najbolje Fincem, ki so še sedmo leto zapored najsrečnejši narod na svetu.
V Gazi še vedno ni premirja, čeprav so upali, da bo napočil na začetku muslimanskega posta ramazana v nedeljo zvečer. Izraelski napadi ne prenehajo, v Gazo pa prihaja dosti premalo pomoči. Ukrajino je razburila papeževa izjava, sicer nekako izvzeta iz konteksta, o potrebnosti pogajanj. Tudi Rusija tu ne popušča, še posebno pred predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem so velik vzpon dosegli desničarski populisti. V Združenih državah Amerike pa je zdaj jasno, da se bosta na predsedniških volitvah pomerila sedanji in nekdanji predsednik. Joe Biden je namreč zbral dovolj glasov na volitvah v Demokratski stranki, Donald Trup pa v Republikanski.
Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.
Ste se kdaj vprašali, zakaj politiki lažejo? Zakaj jih kljub vsemu volimo in celo ohranjamo v lepem spominu? Bi volili politika, ki vam obljublja dolgotrajno vojno? Leto 2024 je leto volitev in priložnost, da se ljudstvo samo odloči, ali je za mir ali ne. Za zdaj je tako, da si zmerna sredina prizadeva za nadaljevanje boja, dokler svet ne bo drugačen. Za mir pa se zavzemajo levi in desni skrajneži, populisti in politični marginalci. Morda je to trenutek, da tudi sami razmislimo, za kaj naj se borimo in koga naj zaščitimo.
Medtem ko svet bolj ali manj le jezno opazuje, Izrael še naprej udriha po Gazi. 30 tisoč mrtvih in večina poseljenega območja zravnana z zemljo so dosedanje posledice ofenzive. Napoveduje pa še napad na Rafo, ki je še edino zatočišče več kot milijonu Palestincem. Že dve leti traja vojna v Ukrajini. Razmere pa se ne na eni ne na drugi fronti ne bližajo umiritvi, pač pa ravno nasprotno – vse več je svaril pred nevarnostjo širjenja konflikta. In medtem ko rožljamo z orožjem, se svet še naprej pregreva.
Prebivalce Gaze najhujše šele čaka, če bo izraelski premier Benjamin Netanjahu uresničil napovedi o kopenski operaciji v Rafi, kjer se gnete skoraj milijon in pol razseljenih Palestincev. Izrael pritiska na Združene narode, naj zagotovi preselitev ljudi iz Rafe. Medtem ko najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat v Združenih državah Amerike Donald Trump žuga neplačnicam v zvezi Nato, se ruski predsednik Vladimir Putin ogreva bolj za Bidna kot Trumpa v Beli hiši.
Štirje meseci so minili od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Območje Gaze se je v tem času spremenilo v kup ruševin. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je skušal na še eni turneji po tamkajšnjih državah pomiriti duhove v regiji, a zaman. Predsednica Evropske komisije von der Leynova pa je v luči protestov evropskih kmetov napovedala umik uredbe o pesticidih. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Zaradi vpletenosti Hamasa v delovanje agencije je več kot deset držav začasno ustavilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je pred tem namreč dokazoval, da so nekateri zaposleni v agenciji sodelovali v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Razprave glede financiranja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije odvračajo pozornost od humanitarne krize v Gazi. Po Evropi se v tem času krepijo protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, dogovorjenih na evropski ravni. Protesti kmetov so tudi del razprave na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju.
Neveljaven email naslov