Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.
926 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.
Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.
Izraelsko-palestinski mirovni proces se nadaljuje z novimi hudimi vojaškimi spopadi. Spet poročajo o desetinah smrtnih žrtev, med njimi tudi več otrok, ter o »zaskrbljenosti« preostalega sveta, ki strani poziva k k ustavitvi spopadov. Smo na robu nove vojne na Bližnjem vzhodu? Vojne prihodnosti – a tudi že sedanjosti – so vojne za osnovne dobrine, kot je voda. V razgretem svetu bo voda odločilna za preživetje skupnosti in držav.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Vzbudilo se je upanje o pravičnejši družbi brez sistemskega rasizma, ko je porota v ZDA obsodila nekdanjega policista, pod kolenom katerega se je zadušil temnopolti George Floyd, a olajšanje je bilo kratkotrajno, Ni minilo dolgo in pod streli policistov je ugasnilo življenje temnopolte 16-letnice. Medtem Evropa sanja o prihodnosti, njena institucionalna politika želi slišati predlog malih ljudi, kakšno Unijo si želijo. S svojim rednim nagovorom se je k Rusom obrnil njihov predsednik, pri tem pa se osredotočil bolj na težnje za domači razcvet kot k problemom sveta oziroma Rusije v njem.
Ameriški predsednik Joe Biden je tudi uradno napovedal dokončni umik vojske iz Afganistana. Datum je simboličen - Američani naj bi odšli do 11-ega septembra, 20 let po terorističnem napadu na Združene države, ki je bil tudi povod za začetek vojne. Umik iz Afganistana so potrdile tudi članice zveze Nato. Zavezništvo sicer vse bolj skrbi zaostrovanje med Ukrajino in Rusijo. Prav tako marsikoga skrbi ravnanje Irana, ki se očitno odloča za vnovično krepitev bogatenja urana.
Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija ocenjujeta, da ima cepivo britansko švedske družbe AstraZeneca več koristi kot tveganj. Več držav je medtem starostno omejilo uporabo cepiva, saj je po cepljenju več ljudi, predvsem žensk, umrlo ali imelo resne zdravstvene težave zaradi krvnih strdkov. Amnesty International ugotavlja, da so svetovni voditelji izkoristili epidemijo za povečanje napadov na človekove pravice. Evropska unija si prizadeva izboljšati močno načete odnose s Turčijo. Vnovič se je obudilo upanje za obuditev sporazuma o jedrskem programu Irana, od katerega so pred tremi leti enostransko odstopile Združene države Amerike.
Mednarodna skupnost je okretnejša pri odpravi napak in zlasti finančnih posledic nesreč, denimo zastoja v Sueškem kanalu, bolj toga pa je pri sankcioniranju krvavega ravnanja sedanje mjanmarske hunte. Če glede boja s pandemijo London sprošča ukrepe, jih EU zaostruje, kritiki pa ob tretjem valu okužb s covidom-19 opozarjajo, da manjka jasen načrt. Ameriško letno poročilo o spoštovanju človekovih pravic v svetu opozarja, da zadeve ne gredo v pravo smer. Glede spoštovanja medijske svobode je na tnalu tudi Slovenija, o nas so kritično govorili tudi v Evropskem parlamentu.
Minili so časi, ko so teoretiki razpravljali o prednostih, ki bi jih prinesla Združena Evropa. Njena prednost pa bi se morala pokazati zdaj, ko so ogrožena življenja. Ne glede na to, h kakšni ideologiji se nagibamo in kakšni so pogledi na zgodovino, je jasno, da je naš skupni sovražnik covid-19. Ločenih sporazumov z njim ni mogoče sklepati.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Kako je Evropski parlament – na tajnem glasovanju – glasove milijona volivcev praktično razglasil za ničvredne? Kaj smo se naučili iz katastrofalne nesreče v jedrski elektrarni Fukušima pred desetimi leti? In česa se državljani nismo naučili v letu epidemije koronavirusne bolezni, so se pa marsičesa naučile oblasti nekaterih držav?
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Tudi v drugo je zdaj že nekdanji predsednik Združenih držav Amerike prestal ustavno obtožnico. Z izidom nezadovoljni demokrati so Donaldu Trumpu vseeno naprtili moralno odgovornost za napad na kongres, počilo je v republikanski stranki. Med dogodke preteklega tedna vpisujemo še močno volilno zmago nacionalistične stranke Kosova, prav tako nismo prezrli, da so na volišča odšli Katalonci in pokazali, kako močne ostajajo tamkajšnje odcepitvene težnje.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Novi ameriški predsednik Joe Biden je takoj po zaprisegi zavihal rokave in se lotil dela. Napovedal je oster boj proti novemu koronavirusu in ZDA vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu. Zdaj že nekdanji predsednik Trump poudarja, da še ni rekel zadnje besede. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi v sosednjo Italijo, kjer se je vlada premiera Conteja za las izognila nezaupnici, preverili pa bomo tudi, kako napreduje globalni boj proti pandemiji nadležnega virusa.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V začetku leta smo lahko spremljali nasilen poskus onemogočanja mirnega prenosa oblasti v Združenih državah Amerike. Gre za napad na demokracijo, so se glasili odzivi z vsega sveta. Dogajanje v Združenih državah nam kaže, kam prej ali slej privede politika ščuvanja in javnega obračunavanja s političnimi nasprotniki in kritiki. Po dokončnem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije in dosežem sporazumu z Brusljem ima britanska diplomacija v tem letu priložnost, da se izkaže pri eni najpomembnejših nalog svetovnih voditeljev: to je letošnja podnebna konferenca, ki mora prinesti rezultate. Da človeštvo ima znanje, dokazuje nadvse hitra izdelava cepiva – oziroma celo več cepiv – proti koronavirusu. Manjka pa politične volje in zavedanja odgovornosti.
Neveljaven email naslov