Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sveti deželi ob božiču ni bilo prazničnega vzdušja, nasilje se nadaljuje. V Ukrajini so preživeli že drugi vojni božič, tudi tam miru še ni videti. V odročni kazenski koloniji v Sibiriji so vendarle našli ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o množičnih protestih v Srbiji. Opozicija sporoča oblastem v Beogradu, da ne namerava kar tako sprejeti rezultata volitev.
927 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
V Sveti deželi ob božiču ni bilo prazničnega vzdušja, nasilje se nadaljuje. V Ukrajini so preživeli že drugi vojni božič, tudi tam miru še ni videti. V odročni kazenski koloniji v Sibiriji so vendarle našli ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o množičnih protestih v Srbiji. Opozicija sporoča oblastem v Beogradu, da ne namerava kar tako sprejeti rezultata volitev.
Volilci Nizozemske niso obrnili v skrajno desno, medtem ko turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Evropo še naprej bombardira s fašističnimi oznakami. Brexit je vzpodbudil še vrsto sanj drugih po izzivanju ustaljenega, verniki pa v skladu z razsodbo Sodišča Evropske unije, po novem v službi ne bodo več smeli nositi križca na verižici, če se bo tako zdelo delodajalcu. Labirinte sveta je pripravila Rajka Pervanje.
Čeprav zahvaljujoč znanstvenim dosežkom na Zemljo gledamo z novega, stotine kilometrov oddaljenega satelita, pot skozi Labirinte sveta ni videti nič manj vijugasta. S kakšno hitrostjo bodo v napredek drvele članice Evropske unije, o njihovih skupnih obrambnih ambicijah, pametnih ograjah, ki zaustavljajo migrante na poti v trdnjavo Evropa, o birokratskih preprekah v ameriške sanje ter o novih Trumpovih alternativnih dejstvih – pa v Labirintih sveta, skozi katere vas tokrat vodi Luka Robida.
Quo vadis arabski svet, Evropa in Združene države Amerike? Obeti so slabi: na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo stari konflikti, na obzorju so novi spopadi. Evropska Unija se ukvarja sama s seboj in preigrava scenarije o prihodnosti, potem ko ji je skozi stranska vrata ušla ena njenih najpomembnejših članic. A razpada Evrope s tem še ni konec. Trumpova Amerika medtem napenja mišice: napoveduje dodatno oboroževanje, kot da bi ZDA lahko ostale prve na svetu le s preštevanjem števila jedrskih raket, vojaških ladij in letal. Je zato morda napočil skrajni čas, da ponižani in razžaljeni prebivalci planeta sami – brez pokvarjenih politik – naposled pokažejo svojo moč, stopijo iz senc in se borijo za osnovno človeško dostojanstvo – pravico do obstoja, se v tokratnih Labirintih sveta sprašuje avtor Matej Šurc.
Vse preveč voditeljev in vlad namesto, da bi se borili za pravice ljudi, izvajajo politiko razčlovečenja, da bi si pridobili politične točke ali pa odvrnili pozornost od svojih neuspehov pri zagotavljanju ekonomskih in socialnih pravic, sporoča generalni sekretar nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International, edino rešitev, ki bi lahko svet rešila pred erozijo človekovih pravic, pa vidi v uporu ljudi. Tokratno oddajo Labirinti sveta je pripravila Rajka Pervanje.
Tudi v tem tednu je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa poskrbela za več novic. Zaradi pogovorov z ruskim veleposlanikom je moral odstopiti predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn. Novi ameriški obrambni minister James Mattis je bil prvič na srečanju obrambnih ministrov Severnoatlantske zveze. ZDA, po njegovih besedah, ostajajo zavezane tej organizaciji, hkrati pa od ostalih članic želijo več sredstev za njeno delovanje. Ameriški predsednik je tudi prvič gostil izraelskega premierja Netanjahuja. Do sprave med Izraelci in Palestinci je še daleč. Vsaj eno skrb ima Donald Trump manj: jez v Kaliforniji ne bo popustil, na svoje domove se že vračajo prvi evakuiranci. Slovensko javnost pa je upravičeno razjezila namera, da v koroško deželno ustavo zapišejo, da je tam uradni jezik samo nemški. Kot da naših rojakinj in rojakov na avstrijskem Koroškem sploh ne bi bilo. Labirinti sveta s Tomažem Gerdenom.
Politika po večini ne velja ravno za častno opravilo, vseeno pa si mnogi želijo biti z njo čim bolj povezani. Zanimivo je, ko nekdo sam prizna, da je delo, ki ga opravlja, umazano. Tako novega ameriškega predsednika Trumpa ne moti, če se pokaže v nekoliko umazani luči, saj s tem lažje pokaže na nesnago drugih okoli sebe. Videli bomo, kako dolgo mu bo to še uspevalo. V Romuniji so želeli celo zakonsko dovoliti nekaj umazanije v politiki, a so jim to preprečili tisti, ki še verjamejo, da je nekje vendarle pravična oblast in take si tudi sami želijo. Težje je, na primer v bližnjih balkanskih državah, kjer se o pravičnosti ne govori več, kjer velja le, da mora biti politika uspešna, pa naj stane kar hoče. O uspešnosti in čistosti politike od Washintona do Moskve, pa o realnih ali nerealnih pričakovanjih, bomo spregovorili v današnjih Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Marjan Vešligaj.
Novi ameriški predsednik Donald Trump je že v prvih dneh po prevzemu položaja zavihal rokave in začel sprejemati ukrepe, ki jih je obljubljal v volilni kampanji. Pri čemer se ne ozira na njihovo morebitno protiustavnost ali neskladnost z mednarodnimi obveznostmi. Glede tega Slovenija res ni daleč od Amerike. Kanado je pretresel teroristični napad na muslimansko skupnost. Britanski poslanci pa so prepričljivo podprli brexit. Labirinti sveta s Špelo Novak.
Novi ameriški predsednik Donald Trump je pošteno zavihal rokave in takoj po nastopu na tem položaju začel uresničevati vse, še tako populistične obljube iz svoje predvolilne kampanje, z vsakim novim ukazom pa na ulice zvabil nove in nove protestnike. V Astani so predstavniki sirskih oblasti in upornikov pod taktirko Rusije, Irana in Turčije na papirju uspeli zakoličiti premirje, ki naj bi veljalo po vsej Siriji. V Azijskih državah pa medtem začenjajo teden dni dolgo praznovanje novega leta v znamenju ognjenega petelina, ki naj bi prinesel leto prebujenja, novih začetkov in napornega dela. V Labirintih sveta z Rajko Pervanje.
Prišel je čas slovesa Baracka Obame. Medtem ko so znani obrisi njegove družbeno-politične zapuščine, svet z veliko negotovostjo zre v mandat 45-ega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa. Nekaj manj gotovosti je glede britanskega izstopa iz Evropske unije, potem ko je premierka Theresa May sporočila, da bo uradni ločitveni postopek sprožila konec marca. Unija se je te dni sama s seboj ukvarjala tudi v Evropskem parlamentu, kjer so ob taktiziranju političnih skupin izbirali naslednika Martina Schulza. Tudi po pariški konferenci o rešitvi izraelsko-palestinskega vprašanja sobivanje Izraelcev in Palestincev ne bo nič bolj spravljivo. Poziv k oblikovanju dveh držav so v Tel Avivu označili za proti-judovsko zaroto. O vsem tem v Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Luka Robida.
Begunec je po izboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti postala beseda minulega leta. Zanjo je glasovalo več kot tisoč ljudi. Izbor besede begunec po mnenju žirije vliva upanje, da spoštovanje temeljnih vrednot še vedno igra pomembno vlogo in hkrati pomeni odločen ne svetu bodeče žice, strahu in sovraštva. Toda že prvi dnevi letošnjega leta so razkrili vso ozkosrčnost in odpor slovenskih oblasti do beguncev, ki v teh dneh na balkanski poti preživljajo obupno zimo. Vlada Mira Cerarja si je namreč zaradi potrditve strogega in krivičnega zakona do tujcev prislužila tudi ukor Sveta Evrope. Begunski problematiki bomo namenili osrednjo pozornost v Labirintih sveta – redni oddaji zunanjepolitičnega uredništva, ki jo tokrat pripravlja Matej Šurc.
Še preden je novi ameriški predsednik Donald Trump uradno prevzel dolžnosti, so nekatera vprašanja že dvignila prah. Republikanska večina v Kongresu namerava najprej odpraviti nekatere ukrepe odhajajočega predsednika Baracka Obame. V Bruslju z napetostjo čakajo, kaj bodo prinesle volitve v ustanovnih članicah Evropske Unije, v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Populistom, ki vse bolj pridobivajo podporo volivcev, je skupno med drugim to, da nasprotujejo odprtemu trgu in še bolj odprtim mejam v Evropi. Begunsko vprašanje in nezmožnost Evrope, da najde skupni odgovor, sta populistom dala dodatni veter v jadra. Več v oddaji Labirinti sveta, pripravila jih je Sandra Brankovič.
V zadnjem tednu tega leta je papež Frančišek za Božič spet pozival k miru in razumevanju med ljudmi. Svojevrstno spravno dejanje je bil obisk japonskega premierja Abeja v Pearl Harbourju, 75 let po zahrbtnem japonskem napadu na to ameriško pomorsko oporišče. Uradni Izrael se je ostro negativno odzval na ameriške ponovljene predloge o dveh državah v Palestini. V Rusiji žalujejo zaradi smrtnih žrtev nesreče vojaškega letala, ki je strmoglavilo v Črno morje, skupaj tudi s člani znanega vojaškega zbora. V številnih evropskih in ameriških mestih pa ob prednovoletnih sejmih in praznovanjih na prostem veljajo poostreni varnostni ukrepi. Več v Labirintih sveta s Tomažem Gerdenom.
Je terorizem posledica naše sebičnosti? Je res, da smo dajali glavo v pesek, ko bi se morali ukvarjati z globalnimi problemi? Bližnji vzhod ni več krizno žarišče, ki ga Evropa prepušča drugim velesilam. Za naše dobro moramo iskati primerno rešitev, ne le za begunce, ampak predvsem za ljudi, ki tam živijo in bodo živeli še naprej. Prav je, da so naša prioriteta odnosi s sosednjimi državami, a močnejši bomo, če bomo imeli prijatelje tudi daleč od nas. O tem in še čem bomo spregovorili v tokratnih Labirintih sveta. Pripravil jih je Marjan Vešligaj.
Makedonija po večkratnih neuspelih poskusih le dobiva novo sestavo parlamenta, ki naj bi ji pomagal poiskati pot iz političnega blodnjaka. Tam vstopamo v tokratne Labirinte sveta, ki se vijejo preko padca sirskega Alepa, Carigrada, ki ga je stresel nov teroristični napad, in Italije, ki je po Renzijevem slovesu na čelo vlade postavila nov obraz. Ko so v Oslu in Stockholmu podeljevali letošnje Nobelove nagrade, je za vselej umolknil glas nekdanje kandidatke za Nobelovo nagrado za mir, kraljice romske glasbe Esme Redžepove. Skozi Labirinte sveta vas bo popeljal Luka Robida.
Avstrijski volivci so glasovali, lahko bi rekli, v nasprotju s svetovnimi trendi, in za novega predsednika izvolili kandidata Zelenih Alexandra van der Bellna. Izid volitev je dober znak za Evropo, ki jo v tem letu čakajo parlamentarne volitve na Nizozemskem, v Franciji in tudi v Nemčiji. Francoske stranke, med njimi tudi protievropska in protiimigrantska Nacionalna fronta, se že pripravljajo tudi na predsedniške volitve prihodnje leto. Na morebitne predčasne volitve se pripravljajo tudi v Italiji, kjer je nedeljski referendum v pa je odnesel predsednika vlade Mattea Renzija. Oddajo Labirinti sveta je tokrat pripravila Špela Novak.
Kubanci so se poslovili od očeta kubanske revolucije. Fidel Castro je več kot pol stoletja krojil usodo njihove države, a tudi v prihodnje jih čaka negotovost. Sirski režim zateguje zanko okrog vzhodnega Alepa, od koder beži na tisoče civilistov. Zunanja politika novoizvoljenega ameriškega predsednika Donald Trump še nima jasnih obrisov, za zdaj napoveduje le, da bo opustil svoje posle in se posvetil predsednikovanju. O tem v Labirintih sveta. Pripravila jih je Sandra Brankovič.
Marsikaj se dogaja po svetu, dobrega in slabega, ampak največ se še vedno govori o Trumpu. Ali je optimizem na evropskem vzhodu in še kje prezgoden. Demokrati pritiskajo na elektorje naj glasujejo drugače od volivcev. Ali se obeta, da ne bodo priznali izida volitev, tako kot je zase napovedoval Trump, če bi izgubil? Ali v ozadju potekajo pogajanja o bodoči ameriški zunanji politiki? Za nekatere se zdi, kot da so v nizkem startu. Eni bi najprej normalizirali odnose z Rusijo, drugi bi jih še bolj zaostrili. O tem in še čem bo govora v Labirintih sveta. Tokrat je z vami Marjan Vešligaj.
V redni zunanjepolitični oddaji Labirinti sveta bomo govorili o Donaldu Trumpu, o Donaldu Trumpu in še enkrat o Trumpu, in to nalašč. Omenjali ga bomo tudi zato, ker o njem govorijo – oziroma za zdaj še ugibajo domala vsi. Takšni, ki nekaj vedo in tudi tisti, ki o novoizvoljenem predsedniku ZDA ter prihodnjemu »voditelju svobodnega sveta« nimajo pojma. Kajti razen morda ruskega predsednika Putina, ali nemške kanclerke Merklove na svetu gotovo ni voditelja, ki bi odločilneje vplival na usodo človeštva. Morda kdo ve, da obstaja še en Donald, ta pa vodi Evropsko Unijo? Skozi čeri dogodkov in Labirinte sveta vas bo tokrat vodil Matej Šurc.
Po prvih presenečenjih politikov po svetu ob izvolitvi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in prvih pretresih na borzah se je umirilo tako na političnem kot finančnem odru, politični analitiki pa zdaj razpravljajo, katere od svojih populističnih predvolilnih obljub namerava Trump tudi uresničiti. Tako okoljevarstveniki upajo, da vendarle ne bo izbrisal ameriškega podpisa pod pariškim podnebnim sporazumom. Njihov optimizem vendarle vzbuja, da se je za ratifikacijo sporazuma medtem odločila Avstralija, ki zaradi svoje premogovne industrije sodi v vrh držav po količini škodljivih izpustov. Več v Labirintih sveta z Rajko Pervanje.
Kandidata za novega ameriškega predsednika tudi v zadnjih dneh pred volitvami nadaljujeta ostro in zelo osebno kampanjo. Čeprav so Trumpa nekateri že razglasili za poraženca, zadnje raziskave javnega mnenja dokazujejo, da bitka nikakor še ni odločena. Medtem ko iraška vojska napreduje proti Mosulu, zadnjemu oporišču Islamske države v Iraku, humanitarne organizacije opozarjajo ne le na zločine džihadistov, pač pa tudi na zločine osvoboditeljskih sil. Tla v Italiji pa se še vedno tresejo. Več v Labirintih sveta. Oddajo je tokrat pripravila Špela Novak.
Neveljaven email naslov