Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
932 epizod
932 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Z novim britanskim premierjem na Downing Streetu se krepi možnost izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije brez kakršnegakoli dogovora. Boris Johnson poudarja, da bo Kraljestvo iz Unije izstopilo konec oktobra ne glede na to, ali se bodo o izstopu uspeli dogovoriti. Rožljanje s trdim brexitom sproža krepi razprave celo o možnosti razpada Združenega kraljestva. Ameriški demokrati iščejo kandidata, ki se bo prihodnje leto na volitvah soočil z Donaldom Trumpom. Veliko število kandidatov ne zagotavlja možnosti, da bi lahko kdo Trumpa odslovil iz Bele hiše.
Osrednje pozornosti svetovne javnosti je te dni deležen 55-letni Boris Johnson. V sredo je postal 14. premier, ki mu je kraljica podelila ta položaj. Johnsona se je zaradi okornega obnašanja, neresničnih izjav in preračunljivoti oprijel vzdevek »političnega klovna«, njegove poteze pa na moč spominjajo na ameriškega predsednika Trumpa. V čem sta si še podobna? In v čem tiči skrivnost njunega uspeha? V oddaji še o napetosti v Perzijskem zalivu in iranskem kljubovanju zahodnim pritiskom. Pod drobnogled smo vzeli tudi ponovni triumf nekdanjega ukrajinskega komika in predsednika države Volodimirja Zelenskega. Njegova stranka je v nedeljo namreč zelo močno zmagala na parlamentarnih volitvah.
V Evropi smo imeli praznik demokracije, izvolitev prve ženske na čelu evropske komisije. Slišali smo veliko želja, obljub, lepih misli. A po prazniku sledi streznitev. Izvedeli smo koliko jedrskih konic imamo na stari celini, vsaj v njenem zahodnem delu. Kaj se dogaja z zvezo Nato? Jo Turčija res zapušča? Bomo kmalu priča nastanku novih vojaških zvez? So iskrice upanja za mirno rešitev napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike zgolj privid? O tem in še čem bomo spregovorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj:
Po evropskih volitvah je tudi na predčasnih domačih parlamentarnih volitvah grška Syriza doživela poraz. Zmagala je stranka, ki je med najbolj odgovornimi, da je Grčijo zajela finančna in gospodarska kriza. Odnosi med Iranom in Zahodom se znova zaostrujejo. Iskrilo se je tudi med Londonom in Washingtonom, kjer pričakovana izvolitev Borisa Johnsona za novega britanskega premiera napoveduje nove čase. V senci vsakodnevne politike pa potekajo dejavnosti, ki imajo bistveno bolj daljnosežne vplive, kot je pospešeno izsekavanje amazonskega pragozda. Skrbeti mora tudi nas - med mesti na severni polobli, v katerih se bo temperatura v prihodnjih 30 letih najbolj zvišala, je na prvem mestu Ljubljana. Špela Novak
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Na Otoku se je začel boj za stolček Therese May. V ta boj so se kandidati za predsednika vlade spustili z obljubami o breksitu, ki so jih sicer v Bruslju že davno zavrnili. Vse več je možnosti, da bodo zaostrene razmere med Iranom in ZDA prinesle nova opuščanja dogovora o jedrskem programu. Nepredvidljivo rožljanje ameriškega predsednika Trumpa s carinami in sankcijami sproža številna vprašanja in ponuja vrsto tveganj za mednarodno trgovino. Pred poletjem znova veliko govora o odnosih s Hrvaško. Ljubljana in Zagreb na sodiščih.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Pojem politične levice in politične desnice se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Levica ni več opora delavskemu razredu, desnica ne išče več sovražnikov med komunisti. Tako ni presenečenje, da vodjo avstrijskih Svobodnjakov odkrijejo, ko skuša priti do ruskega denarja. Medtem smo v svetu priča vse hujšemu merjenju moči. Stara zavezništva razpadajo, o novih pa lahko za zdaj samo še ugibamo. Na katero stran naj se postavi v Evropa? O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Odnosi med Washingtonom in Teheranom se nevarno zaostrujejo. Iranski predsednik je Evropi postavil ultimat glede uresničevanja mednarodnega jedrskega dogovora. Usoda trgovinskih pogovorov med ZDA in Kitajsko visi na nitki. Združeni narodi v posebnem poročilu opozarjajo, da so zaradi človekovega ravnanja milijonu rastlinskih in živalskih vrst štete ure.
Praznik dela, ki z naraščanjem družbenih neenakosti v času nebrzdanega neoliberalnega kapitalizma, le še pridobiva na pomenu, je v številnih državah vzpodbudil proteste. To priložnost je izkoristil tudi samooklicani venezuelski predsednik Guaido, ki je pod ameriško taktirko skušal izvesti državni udar. To mu je preprečil Maduro, ki že peto leto ne zmore nahraniti ljudstva, zanj pa se je odločno zavzela Rusija. Iran je v teh dneh obupal nad jedrskim sporazumom, japonski cesar Akihito je prepustil delo sinu, Assange pa je po 7ih prostovoljnih letih za vrati ekvadorskega veleposlaništva pristal v britanskem zaporu. Več v Labirintih sveta, v petek ob 14:30 in v soboto 13:45 na prvem programu.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani pregled mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerem se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Po požaru v pariški katedrali Notre Dame so se zvrstili izrazi obžalovanja in odločnost obnoviti enega od simbolov francoskega glavnega mesta. Napovedanih donacij je že za približno 900 milijonov. Manj odločnosti pri svojem prepričevanju o odločnosti v boju proti podnebnim spremembam zaznava mlada borka proti podnebnim spremembam Greta Thunberg, ki je med tednom gostovala pri evropskih poslancih v Strasbourgu. Zanikanje znanosti in relativizacija znanja prinašata tudi izrazito širitev nalezljivih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je bilo med letošnjim januarjem in marcem število okužb z ošpicami za 300 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Ideološka igra šaha med Rusijo in Združenimi državami Amerike se je preselila na ameriško dvorišče, v Venezuelo. So ruski žepi dovolj globoki, da bodo rešili Venezuelo iz gospodarskega prepada, in s tem Madurov politični propad? Papež Frančišek je opozoril na v nebo vpijoče delovanje evropskih držav, ki v prodaji orožja vidijo le vsakodnevni biznis, potem pa z ograjami na mejah preprečujejo beg ljudi pred nasiljem v državah, v katere so ga prodale, in se pričkajo med seboj o razlogih, zaradi katerih ne morejo sprejeti beguncev. V nadaljevanju tokratnih Labirintov sveta o še veliko drugih rečeh, s katerimi se intenzivno ukvarjamo, namesto da bi reagirali na razmislek o tem, kako se je znašlo 20 kilogramov plastike v želodcu breje samice kita glavača in kako je mikroplastika postala sestavni del našega jedilnika in vode. Avtorica: Rajka Pervanje
Ni dokazov, da bi Donalda Trumpa na oblast v Ameriki spravili Rusi. Tako je pokazala preiskava in to dokazujejo tudi odnosi med državama, ki nikoli po koncu hladne vojne niso bili tako napeti kot zdaj. Dve desetletji smo bili priča procesom demokratizacije v mednarodnih odnosih, zdaj pa se soočamo z vračanjem doktrine o omejeni suverenosti. Postaja Venezuela novo prizorišče merjenja moči med velesilama, nekakšen ameriški Bližnji vzhod? Na Kosovu naj bi vsakdo nekaj dobil: kosovski Albanci vizno liberalizacijo, Srbi poseben status za svoje kulturne spomenike, mednarodni investitorji pa rudna bogatstva, katerih vrednost ocenjujejo na več kot 500 milijard evrov. Avtor: Marjan Vešligaj
Novo Zelandijo je minuli teden pretresel prvi teroristični napad v njeni zgodovini. Predsednica tamkajšnje vlade Jacinda Ardern poudarja, da ne bo nikoli izgovorila imena terorista, ki je moril v dveh mošejah v Christchurchu. Čeprav bo Radovan Karadžić preostanek življenja prebil v eni od zaporniških celic blizu Severnega morja, se njegove ideje še naprej prosto širijo. Tudi britansko izstopanje iz Evropske unije, ki bi se moralo zaključiti čez teden dni, je v tem tednu našlo nov ovinek. Theresa May predlaga podaljšanje agonije do konca junija, evropskih poslancev pa naj britanski volivci vseeno ne bi volili. Predsednica britanske vlade za zastoj krivi poslance, ti in večina drugih nespretno vodenje brexita pripisujejo predsednici vlade. Avtor: Matjaž trošt
Neveljaven email naslov