Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 70 let sta bili pogrešani in pred nekaj meseci najdeni in za Narodno galerijo odkupljeni sliki baročnega slikarja Fortunanta Berganta Ptičar in Prestar. Sliki sta bili leta 1922 na Zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva v Narodni galeriji, tedaj in tudi še med drugo svetovno vojno je bilo izpričano lastništvo ljubljanskega trgovca Hudovernika, ki je po vojni, ko mu je grozila zaplemba premoženja, sliki zaupal prijatelju. Zdaj že tretja generacija njegovih potomcev ju je našla po naključju in poklicali so sodnega izvedenca dr Ferdinanda Šerbelja iz Narodne galerije, ki je potrdil, da gre res za pogrešani deli Fortunanta Berganta in tako se je razrešila ena največjih ugank slovenske umetnostne zgodovine.
Sliki Ptičarja in Prestarja, ki smo ju doslej poznali le po črno belih reprodukcijah, bosta po restavriranju predstavljeni skupaj z drugimi izbrani deli na razstavi o Fortunantu Bergantu prihodnje leto jeseni, do takrat pa bodo verjetno razjasnjene tudi različne domneve o motiviki obeh slik, saj ju stroka postavlja v različne ikonografske kontekste. Z dr Ferdinandom Šerbelj se bo v oddaji Likovni odmevi pogovarjala Maja Žel – Nolda.
759 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Več kot 70 let sta bili pogrešani in pred nekaj meseci najdeni in za Narodno galerijo odkupljeni sliki baročnega slikarja Fortunanta Berganta Ptičar in Prestar. Sliki sta bili leta 1922 na Zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva v Narodni galeriji, tedaj in tudi še med drugo svetovno vojno je bilo izpričano lastništvo ljubljanskega trgovca Hudovernika, ki je po vojni, ko mu je grozila zaplemba premoženja, sliki zaupal prijatelju. Zdaj že tretja generacija njegovih potomcev ju je našla po naključju in poklicali so sodnega izvedenca dr Ferdinanda Šerbelja iz Narodne galerije, ki je potrdil, da gre res za pogrešani deli Fortunanta Berganta in tako se je razrešila ena največjih ugank slovenske umetnostne zgodovine.
Sliki Ptičarja in Prestarja, ki smo ju doslej poznali le po črno belih reprodukcijah, bosta po restavriranju predstavljeni skupaj z drugimi izbrani deli na razstavi o Fortunantu Bergantu prihodnje leto jeseni, do takrat pa bodo verjetno razjasnjene tudi različne domneve o motiviki obeh slik, saj ju stroka postavlja v različne ikonografske kontekste. Z dr Ferdinandom Šerbelj se bo v oddaji Likovni odmevi pogovarjala Maja Žel – Nolda.
Dve razstavi na Goriškem ob. 100 obletnici rojstva slikarja in kulturnega delavca Rafaela Nemca.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Predstavitev in ocena razstave v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova avtorice Petje Grafenauer.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je še do 17. avgusta odprta razstava z naslovom Svetloba kot barva, ki je prvi pregled obarvane in barvne fotografije na slovenskih tleh od začetkov v sredini 19. stoletja do leta 1945. Na ogled je približno 300 del, ki so zaradi občutljivosti gradiva razstavljena predvsem kot reprodukcije, predstavljen pa je tudi razvoj projekcijske tehnike. Avtor razstave je dr. Primož Lampič, ki ga je Maja Žel – Nolda povabila k pogovoru v današnji oddaji Likovni odmevi.
Usoda vladne umetnostne zbirke je dolga in zapletena, njen edini namen je bil oprema prostorov vladnih uradov, zato ne gre za pravo zbirko. Leta 1986 jo je z odlokom sprejela v dar Narodna galerija. Motiva sta bila primerna skrb za umetnine in širša dostopnost javnosti. Zbirka je danes evidentirana in inventarizirana, šteje več kot 1.300 del, ki jih hranijo na 26 lokacijah. V Narodni galeriji so pod naslovom Umetnost za nove dni pripravili prvo iz niza razstav, ki v izboru predstavlja 76 slik, odkupljenih ali naročenih v obdobju od leta 1945 do 1983. O zgodovini vladne zbirke, ideološki podobi in kulturni politiki v novi državi, ki se kaže tudi z izborom odkupljenih del, se bo Maja Žel – Nolda v nocojšnji oddaji pogovarjala z dr. Andrejem Smrekarjem. Razstavo si lahko ogledate do 17. avgusta.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava z naslovom Božidar Jakac in fotografija, ki je prvi celoviti pregled Jakčevega fotografskega ustvarjanja. Poleg redkih izvirnih fotografij je razstavljenih še okoli 180 za to priložnost narejenih povečav, ki jih je izdelal fotograf Stojan Kerbler. Razstava, v katero so vključili tudi nekaj del z drugih področij njegovega ustvarjanja, sledi kronologiji posnetkov, nastalih na umetnikovih pomembnejših življenjskih postajah. Kustosinja razstave je Lara Štrumej, ki jo je za oddajo Likovni odmevi povabila k pogovoru Aleksandra Saška Gruden. Foto: Božidar Jakac, New York iz 17. nadstropja hotela Manger, maj 1931; imetnik materialnih avtorskih pravic Primož Pablo Miklavc Turnher.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Neveljaven email naslov