Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava na Ljubljanskem gradu
Lila Prap je pravzaprav Lilijana Praprotnik Zupančič. Vendar pravi, da bi otroci, če bi morali poslušati tako dolgo ime, vmes zaspali. Za domače pa je tako ali tako Miša. In Lila Prap je res lahko skoraj karkoli. Po izobrazbi je arhitektka, nekaj časa je delala tudi v arhitekturnem podjetju v Nemčiji. Tja je šla sama, vrnila pa se je v dvoje – z gospodom Zupančičem, ki je postal njen življenjski sopotnik. Med drugim je delala kot oblikovalka, učila je na srednji gradbeni v Celju. In potem je začela pisati za otroke. Sprva ji je pripovedi ilustriral mož, vendar se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega loti sama. Lila Prap je danes svetovno prepoznavna avtorica otroških knjig – slikanic, pisateljica in ilustratorka. Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, kjer so njeni liki zaživeli tudi v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. Prejela je številne nagrade in nominacije, med njimi priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, lani tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, letos pa je postala častna meščanka Celja. V Peterokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava ilustracij iz njene najnovejše slikanice Zmaji?! Z Lilo Prap je v oddaji Likovni odmevi o njenem delu spregovoril Žiga Bratoš.
752 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Razstava na Ljubljanskem gradu
Lila Prap je pravzaprav Lilijana Praprotnik Zupančič. Vendar pravi, da bi otroci, če bi morali poslušati tako dolgo ime, vmes zaspali. Za domače pa je tako ali tako Miša. In Lila Prap je res lahko skoraj karkoli. Po izobrazbi je arhitektka, nekaj časa je delala tudi v arhitekturnem podjetju v Nemčiji. Tja je šla sama, vrnila pa se je v dvoje – z gospodom Zupančičem, ki je postal njen življenjski sopotnik. Med drugim je delala kot oblikovalka, učila je na srednji gradbeni v Celju. In potem je začela pisati za otroke. Sprva ji je pripovedi ilustriral mož, vendar se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega loti sama. Lila Prap je danes svetovno prepoznavna avtorica otroških knjig – slikanic, pisateljica in ilustratorka. Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, kjer so njeni liki zaživeli tudi v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. Prejela je številne nagrade in nominacije, med njimi priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, lani tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, letos pa je postala častna meščanka Celja. V Peterokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava ilustracij iz njene najnovejše slikanice Zmaji?! Z Lilo Prap je v oddaji Likovni odmevi o njenem delu spregovoril Žiga Bratoš.
Moderna galerija v Ljubljani je v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki pripravila izbor del kiparja Dušana Tršarja. V oddaji Likovni odmevi predstavljamo razstavo, ki je nastala ob visokem jubileju - 80. letnici avtorja, ki je pomembno sooblikoval slovenski likovni prostor. O delih in razstavi sta Aleksandri Saški Gruden spregovorila avtor Dušan Tršar in kustos Goran Milovanović.
Pogovor z Nevenko Šivavec, Miklavžem Komeljem in Vladimirjem Vidmarjem o 32. grafičnem bienalu
Pogovor z dr Andrejem Smrekarjem o razstavi Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka v Narodni galeriji
Predstavitev mednarodnega festivala elektronske in hibridne umetnosti Ars electronica z naslovom Umetna inteligenca - Drugi jaz.
Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo arbitrarnost razloži kot “možnost svobodnega odločanja, poljubnost”, v lingvistiki pa se ta pojem nanaša na odnos med označevalcem in označencem. Pomen, ki ga pripisujemo besedam, namreč ni nekaj danega in neizpodbitnega, temveč je stvar družbenega dogovora. Na procese in oblike ustvarjanja pomena se osredinja tudi razstava Arbitrarnost v besedi in vsakdanu, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška. Nastala je po navdihu zgodovinskih avantgard, obdobja, v katerem so umetniki izrazito eksperimentirali s prepletanjem besede in podobe. V Likovnih odmevih razstavo predstavlja Iza Pevec, ki je pred mikrofon povabila umetnika Gorazda Krnca, sokustosa razstave Davida Kranzelbinderja, najprej pa se je o razstavi pogovarjala s sokustosinjo razstave, Petjo Grafenauer.
Pogovor s strokovnim vodjem kolonije Francom Geričem in kustosom Galerije - Muzeja Lendava Dubrovkom Baumgartnerjem o 45. mednarodni likovni koloniji v Lendavi
Pogovor s kustosinjo Majo Antončič o razstavi Vedno bom tu. Vedno v Galeriji sodobne umetnosti Celje
Odlomek iz knjige Andyja Warhola: Filozofija Andyja Warhola o lepoti
Pogovor s kustosinjo majo Marinkovski o pregledni razstavi Milene Lah v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Poogovor z Dejanom Mehmedovičem, Miro Ličen, Alešem Sedmakom in Simonom Kastelicom ob 30. obletnici Galerije Insula
V okviru 32. grafičnega bienala, ki poteka pod naslovom Kriterij rojstva, v Galeriji Jakopič razstavlja ena najpomembnejših predstavnic brazilske sodobne umetnosti in kulture Maria Bonomi. Ta mednarodno priznana umetnica na bienalu sodeluje že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Z umetnico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden, o razstavi pa bo spregovorila tudi kustosinja Breda Škrjanec. foto: Urška Boljkovac / Arhiv MGLC
Pogovor z Ištvanom Ištom Huzjanom, dobitnikom Velike nagrade 21. bienala ob pregledni razstavi Meje v Mestni galeriji v Ljubljani
Pogovor o 32. grafičnem bienalu Kriterij rojstva z Nevenko Šivavec, Vladimirjem Vidmarjem in Miklavžem Komeljem.
V Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sta na ogled zadnji dve od štirih razstava v okviru projekta, ki je raziskoval umetnost, prostore in diskurze osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča v MSUM se osredinja predvsem na alternativno in subkulturno produkcijo 80tih let. Rastava Dediščina 1989 v Moderni galeriji pa ponovno uprizarja razstavo Jugoslovanski dokumenti, ki so jo leta 1989 v Sarajevu kot najvecˇji jugoslovanski razstavni projekt organizirali umetniki. Ob razstavah so izdali tudi knjigo Osemdeseta o osemdesetih, ki obravnava civilno druzˇbo osemdesetih let s pozicij piscev, rojenih v osemdesetih letih. Načrtujejo pa tudi knjigo OSEMDESETA – Slovenija in Jugoslavija skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov, ki bo predstavila sˇirsˇi zgodovinski in druzˇbenopoliticˇni kontekst ter umetnostno produkcijo v posameznih jugoslovanskih republikah. Oddajo je pripravila Iza Pevec, njeni gostje pa so bili: direktorica MG + MSUM Zdenka Badovinac in kuratorja razstave Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča Igor Španjol in Barbara Borčić.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s Tadejem Pogačarjem in nagrajencem Simonom Hudolinom Salčijem
Pogovor s slikarjem Aleksijem Kobalom o najnovejšem ciklusu slik barvna stran teme v koprski galeriji Loža
Neveljaven email naslov