Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava na Ljubljanskem gradu
Lila Prap je pravzaprav Lilijana Praprotnik Zupančič. Vendar pravi, da bi otroci, če bi morali poslušati tako dolgo ime, vmes zaspali. Za domače pa je tako ali tako Miša. In Lila Prap je res lahko skoraj karkoli. Po izobrazbi je arhitektka, nekaj časa je delala tudi v arhitekturnem podjetju v Nemčiji. Tja je šla sama, vrnila pa se je v dvoje – z gospodom Zupančičem, ki je postal njen življenjski sopotnik. Med drugim je delala kot oblikovalka, učila je na srednji gradbeni v Celju. In potem je začela pisati za otroke. Sprva ji je pripovedi ilustriral mož, vendar se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega loti sama. Lila Prap je danes svetovno prepoznavna avtorica otroških knjig – slikanic, pisateljica in ilustratorka. Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, kjer so njeni liki zaživeli tudi v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. Prejela je številne nagrade in nominacije, med njimi priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, lani tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, letos pa je postala častna meščanka Celja. V Peterokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava ilustracij iz njene najnovejše slikanice Zmaji?! Z Lilo Prap je v oddaji Likovni odmevi o njenem delu spregovoril Žiga Bratoš.
757 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Razstava na Ljubljanskem gradu
Lila Prap je pravzaprav Lilijana Praprotnik Zupančič. Vendar pravi, da bi otroci, če bi morali poslušati tako dolgo ime, vmes zaspali. Za domače pa je tako ali tako Miša. In Lila Prap je res lahko skoraj karkoli. Po izobrazbi je arhitektka, nekaj časa je delala tudi v arhitekturnem podjetju v Nemčiji. Tja je šla sama, vrnila pa se je v dvoje – z gospodom Zupančičem, ki je postal njen življenjski sopotnik. Med drugim je delala kot oblikovalka, učila je na srednji gradbeni v Celju. In potem je začela pisati za otroke. Sprva ji je pripovedi ilustriral mož, vendar se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega loti sama. Lila Prap je danes svetovno prepoznavna avtorica otroških knjig – slikanic, pisateljica in ilustratorka. Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, kjer so njeni liki zaživeli tudi v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. Prejela je številne nagrade in nominacije, med njimi priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, lani tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, letos pa je postala častna meščanka Celja. V Peterokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava ilustracij iz njene najnovejše slikanice Zmaji?! Z Lilo Prap je v oddaji Likovni odmevi o njenem delu spregovoril Žiga Bratoš.
Pogovor z Andrejem Hrauskyjem in profesorjem Janezom Koželjem , avtorjema monografije o Maksu Fabijaniju
Pogovor s slikarjem Miho štrukljem ob razstavi slik in risb zadnjih treh let v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Besedilo o likovnih upodobitvah evangelijskih besedil, ki govorijo predvse o dogajanju na velikonočno nedeljo
Pogovor s kustosinjo razstave Simo Vidmar o razstavi socrealističnih kipov v Umetnostni galeriji Maribor
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor Petje Grafenauer s slikarjem Bojanom Gorencem ob njegovi razstavi v Mestni galeriji Ljubljana
Pogovor z avtorjem razstave Aleksandrom Bassinom
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor o razstavi v zaporniških celicah UDBE, ki ga organizira civilna iniciativa Resnica in sočutje
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
V oddajibomo tokrat predstavili skupinski mednarodni projekt z naslovom Mundus vadit retro, ki je na ogled v najnovejšem in trenutno največjem razstavnem prostoru v Mariboru - Portal, ki ga programsko vodi Kulturno izobraževalno društvo Kibla. Kuratorja razstavnega projekta, na katerem se predstavlja okoli 40 ustvarjalcev, sta Aleksandra Kostič in Žiga Dobnikar. S slednjim se je o razstavi pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Neveljaven email naslov