Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejemnica Župančičeve nagrade za življenjsko delo
Župančičevo nagrado za življenjsko delo je letos prejela slikarka Marlenka Stupica, ki je vse svoje ustvarjanje posvetila ilustraciji in močno vplivala k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu si je zastavila najvišja slikarska merila, ki jih prepoznamo v sodobnosti in zdržijo primerjave z vzorniki iz zgodovine. Ilustrirala je vse znamenite pravljice od bratov Grimm do Andersena, pa tudi dela domačih avtorjev od Otona Župančiča do Ele Peroci. Rodovi slovenskih otrok so odraščali in še odraščajo ob njenih podobah iz Ostržka, Trnjulčice, Mehurčkov, Pike Nogavičke in drugih knjig.Njeno ilustratorsko delo z ambiciozno zasnovo, slikarsko bravuro in bogatim registrom občutij in trdno zgradbo ob hkratni pozornosti do detajlov najbolje zaznamujemo s pojmom knjižno slikarstvo. Tako so zapisali v utemeljitvi Prešernove nagrade leta 2013. Takrat se je z Marlenko Stupica o njenem življenju in ustvarjanju pogovarjala Maja Žel-Nolda in pogovor bomo ob prejemu Župančičeve nagrade v oddaji Likovni odmevi ponovili.
760 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Prejemnica Župančičeve nagrade za življenjsko delo
Župančičevo nagrado za življenjsko delo je letos prejela slikarka Marlenka Stupica, ki je vse svoje ustvarjanje posvetila ilustraciji in močno vplivala k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu si je zastavila najvišja slikarska merila, ki jih prepoznamo v sodobnosti in zdržijo primerjave z vzorniki iz zgodovine. Ilustrirala je vse znamenite pravljice od bratov Grimm do Andersena, pa tudi dela domačih avtorjev od Otona Župančiča do Ele Peroci. Rodovi slovenskih otrok so odraščali in še odraščajo ob njenih podobah iz Ostržka, Trnjulčice, Mehurčkov, Pike Nogavičke in drugih knjig.Njeno ilustratorsko delo z ambiciozno zasnovo, slikarsko bravuro in bogatim registrom občutij in trdno zgradbo ob hkratni pozornosti do detajlov najbolje zaznamujemo s pojmom knjižno slikarstvo. Tako so zapisali v utemeljitvi Prešernove nagrade leta 2013. Takrat se je z Marlenko Stupica o njenem življenju in ustvarjanju pogovarjala Maja Žel-Nolda in pogovor bomo ob prejemu Župančičeve nagrade v oddaji Likovni odmevi ponovili.
Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
"Kaj je s sliko danes" je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar.
Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor
O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu
Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika
Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani
Neveljaven email naslov