Najnovejši prevod monografije o slikarju, arhitektu, znanstveniku, vizionarju in izumitelju novih tehnologij obsega prek 300 strani

Ne le svet umetnosti temveč tudi svet znanosti in tehnike v mnogih deželah, se skozi množico razstav, simpozijev in knjižnih izdaj spominja letošnje 500-letnice smrti renesančnega „univerzalnega človeka“ Leonarda da Vincija. Na posestvu takratnega francoskega kralja, je v starosti 67 let umrl 2. maja 1519. Največja tukajšna založba je pred dobrim mesecem predstavila prevod monumentalne monografije z naslovom „Leonardo – genij – 500 let“.  Avtor, poznavalec italijanskega renesančnega slikarstva Fabio Scaletti je izvirnik objavil lani, dodali pa so mu tudi besedilo profesorja zgodovine umetnosti renesanse z oxfordske univerze Martina Kempa z naslovom „Lepa princesa“. Scaletti je na svoji spletni strani na začetku tega meseca zabeležil, da so poleg slovenskega doslej izšli še francoski, angleški, španski, ruski, slovaški in češki prevod. Pri nas je prevod delo Irene Trenc-Frelih. V pogovoru, ki ga je pripravil Goran Tenze, bo o renesančnem geniju oziroma o tem, kako ga razume kot akademski kipar in umetnik govoril Jiři Kočica.