Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadružni dom kot slovenski odgovor na vprašanje letošnjega beneškega arhitekturnega bienala – Kako živeti skupaj?
»V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.«
Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«.
Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič.
751 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Zadružni dom kot slovenski odgovor na vprašanje letošnjega beneškega arhitekturnega bienala – Kako živeti skupaj?
»V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.«
Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«.
Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič.
Predstavitev 17. festivala računalniške umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici
Pogovor z Davrojem Vugrincem in Andrejem Smrekarjem o razstavi Kolekcija Vugrinec v Narodni galeriji
Pogovor Maje Žel - Nolda s slikarjem Tugom Šušnikom ob razstavi Krog v podobi v Bežigrajski galeriji 2, kjer se predstavlja z izborom del od 1980 do 2015.
Tokrat predstavljamo razstavo Tuji bogovi, fascinacija nad Afriko in Oceanijo v muzeju Leopold na Dunaju. Razstava je odprta že od konca septembra in bo na ogled vse do prve polovice januarja prihodnje leto. Gre za razstavo, ki predstavlja dela evropske moderne umetnosti in umetnost Afrike in Oceanije, ter projekt Ogledala mask umetnika srednje generacije Kadra Attije. Ta sopostavitev del poskuša pokazati, kako pomemben vir navdiha in fascinacije je bila drugačnost v umetnosti in kulturi oddaljenih dežel za nastanek in oblikovanje moderne umetnosti, pa tudi nekaterih avantgard. Več o tem in o sami razstavi v oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar.
Pogovor o problematiki in statusu društev profesionalnih likovnih umetnikov.
Pogovor s kustosoma Pavlo Jarc in Davidom Kožuhom o perdstavitvi del Slavka Furlana na večih lokacijah na Goriškem
Razstava Migracijsko interdisciplinarno gibanje MIG 21 v razstavišču KIBLA PORTAL v Mariboru.
Umetniški svet Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je na 5. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2016 podelil društveno priznanje za življenjsko delo slikarju Darku Slavcu. Slavčev (roj. 1951) umetniški opus likovna kritika interpretira skozi vizuro novega realizma in super- oziroma hiperrealizma; njegovo izrazito razpoznavno individualno poetiko pa najopazneje opredeljuje izbor leitmotivov (hlebec kruha, prt, miza, kozmos itd.). Vpogled v ustvarjalno pot Darka Slavca trenutno nudi razstava v Galeriji dr. Ceneta Avguština v Kranju, na radijskih valovih pa vam jo bomo približali v tokratni oddaji Likovni odmevi. V njej boste lahko prisluhnili pred leti nastalemu pogovoru Barbare Jurkovšek z Darkom Slavcem.
Pogovor s slikarjem in grafikom Berkom ob pregledni razstavi v Galeriji na gradu v Škofji Loki
Pogovor s podpredsednikom Kulturno izobraževalnega društva Kibla Maribor o mednarodnem projektu Risk change - Tvegaj spremembo o migracijski politiki v Evropi in v svetu.
Pogovor Maje Žel - Nolda z likovnim kritikom Branetom Kovičem, avtorjem razstave Gremo naprej - slovenska fotografija1990 - 2015 v Mestni galeriji v Ljubljani.
Pogovor z umetnikom Karlom Zelenkom ob pregledni in spremljevalni razstavi v Ljubljani
Pogovor s kustosinjo Galerije murska Sobota Irmo Brodnjak o bienalni razstavi Naključja IV.
V oddaji Likovni odmevi smo se z dr. Niko Grabar pogovarjali o nastanku in vlogi javnih prostorov kot tistih prostorov, ki omogočajo družbenost. Na vprašanja kako si želimo biti in delovati skupaj v urbanem prostoru, je odgovarjala Petri Tanko.
Pogovor Maje Žvokelj s kustosom razstave Mušič Pregelj Stupica (ne) dopustnost neke primerjave v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Neveljaven email naslov