Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Bolj kot sama forma me zanima, kako sploh pride do tega, da nekaj naredimo," razmišlja umetnik, ki se ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli
Umetniško delo se ne konča v galeriji in ni vezano na predmet ali objekt, ampak nastane šele v mislih, meni Jože Barši, za čigar prakso je poleg rabe minimalnih izraznih sredstev značilno zavzeto razmišljanje o na prvi pogled preprostih, celo samoumevnih stvareh. Podobno velja za njegovo razstavo Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, ki je prva večja samostojna predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013. Pogosto razmišlja o mišljenju in učenju – to ob pozabljanju izpostavlja tudi njegova najnovejša razstava, ki bi še morala biti na ogled, a je njena vrata zaprla epidemija. V času epidemije pa so nastajala tudi nova dela na razstavi – saj se je Jože Barši v tem času tudi sam učil od ljudi širom sveta.
Umetnik, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela, je sicer pomembno pripomogel k razvoju slovenske sodobne umetnosti po letu 1990, velja namreč tudi za enega tistih avtorjev, ki so konec osemdesetih let 20. temeljito prenovili kiparstvo v slovenskem prostoru. Poudarjali so izkušnjo necelosti, fragmentiranosti in si zastavljali vprašanje, kaj kip sploh je, kje je meja med vsakdanjim predmetom in umetnino. Njegova poznejša praksa se je izraziteje obrnila h konceptualni umetnosti – v zadnjih letih se vse bolj ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli kot umetniškega objekta ter kako tako delo gledati, misliti in brati, je zapisala Barbara Sterle Vurnik, kustosinja razstave Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, na katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva.
762 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
"Bolj kot sama forma me zanima, kako sploh pride do tega, da nekaj naredimo," razmišlja umetnik, ki se ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli
Umetniško delo se ne konča v galeriji in ni vezano na predmet ali objekt, ampak nastane šele v mislih, meni Jože Barši, za čigar prakso je poleg rabe minimalnih izraznih sredstev značilno zavzeto razmišljanje o na prvi pogled preprostih, celo samoumevnih stvareh. Podobno velja za njegovo razstavo Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, ki je prva večja samostojna predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013. Pogosto razmišlja o mišljenju in učenju – to ob pozabljanju izpostavlja tudi njegova najnovejša razstava, ki bi še morala biti na ogled, a je njena vrata zaprla epidemija. V času epidemije pa so nastajala tudi nova dela na razstavi – saj se je Jože Barši v tem času tudi sam učil od ljudi širom sveta.
Umetnik, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela, je sicer pomembno pripomogel k razvoju slovenske sodobne umetnosti po letu 1990, velja namreč tudi za enega tistih avtorjev, ki so konec osemdesetih let 20. temeljito prenovili kiparstvo v slovenskem prostoru. Poudarjali so izkušnjo necelosti, fragmentiranosti in si zastavljali vprašanje, kaj kip sploh je, kje je meja med vsakdanjim predmetom in umetnino. Njegova poznejša praksa se je izraziteje obrnila h konceptualni umetnosti – v zadnjih letih se vse bolj ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli kot umetniškega objekta ter kako tako delo gledati, misliti in brati, je zapisala Barbara Sterle Vurnik, kustosinja razstave Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, na katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva.
Pogovor s podpredsednikom Kulturno izobraževalnega društva Kibla Maribor o mednarodnem projektu Risk change - Tvegaj spremembo o migracijski politiki v Evropi in v svetu.
Pogovor Maje Žel - Nolda z likovnim kritikom Branetom Kovičem, avtorjem razstave Gremo naprej - slovenska fotografija1990 - 2015 v Mestni galeriji v Ljubljani.
Pogovor z umetnikom Karlom Zelenkom ob pregledni in spremljevalni razstavi v Ljubljani
Pogovor s kustosinjo Galerije murska Sobota Irmo Brodnjak o bienalni razstavi Naključja IV.
V oddaji Likovni odmevi smo se z dr. Niko Grabar pogovarjali o nastanku in vlogi javnih prostorov kot tistih prostorov, ki omogočajo družbenost. Na vprašanja kako si želimo biti in delovati skupaj v urbanem prostoru, je odgovarjala Petri Tanko.
Pogovor Maje Žvokelj s kustosom razstave Mušič Pregelj Stupica (ne) dopustnost neke primerjave v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Pogovor z muzejskim svetnikom Ferdinandom Šerbeljem o razstavi Figura in ornament - baročni kipar Johannes Komersteiner in njegov krog v Narodni galeriji v Ljubljani.
Pogovor s kustosom Milošem Bašinom ob 40. obletnici galerije in razstavi Prostori spreminjanj 1976 - 2016
Razstava Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog je ad hoc akcija, na katero se je odzvala domala vsa slovenska javnost, ki deluje na področju vizualnih umetnosti. Dogajanje zadnjih dni, povezano z napovedano rušitvijo objektov na območju opuščene tovarne Rog, ki ga je zanetila situacija v zgodnjem ponedeljkovem jutru, je spodbudilo slovenske likovne in vizualne umetnike vseh generacij k skupnemu nastopu. Razstava je po eni strani heterogen prikaz tega trenutka na domači likovno-vizualni pokrajini in uspešen primer demokratizacije postopka njenega nastanka, po drugi strani je to razstava podpore delovanju Avtonomne tovarne Rog, ki jo na tak način izraža okoli 100 umetnikov. Med njimi Jože Barši, Tobias Putrih, Zora Stančič, kolektiv IRWIN, Marjan Gumilar, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, če naštejemo le nekatere najbolj uveljavljene in z nagradami Prešernovega sklada, Župančičevimi in drugimi priznanji, v Sloveniji in tujini, nagrajene umetnike. V oddaji, ki jo je pripravila Petra Tanko, z izjavami, po vrstnem redu, sodelujejo: Izidor Barši, Tilen Mihelič Kurent, Arjan Pregl, Viktor Bernik, Nina Pivk, Roman Uranjek, Žiga Kariž in Adela Železnik.
Pogovor z Rajko Bračun Sovo o digitalni znanstveni monografiji Umetnina - ljubezen na prvi pogled.
Mariborski slikar Oto Rimele, redni profesor za slikarstvo in risbo na mariborski univerzi je doslej pripravil več kot 45 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih predstavitvah, bil pa je tudi član ter soustanovitelj rockerske skupine Lačni Franz in član skupine Laibach. Glasba in likovna umetnost se v njegovem opusu tesno prepletata, kar je opaziti tudi na njegovi najnovejši razstavi v galeriji Kresija z naslovom 300 sekund. Kompozicija za pet podob, štiri skladbe in tišino. S slikarjem se je pogovarjala Ana Rozman.
Pogovor s Tinco Stegovec, nastala leta 2011 ob veliki pregledni razstavi v MGLC v Ljubljani
Pogovor s kustosom dr Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani
Predstavitev razstave Petra Abrama ob njegovi 60. letnici in 35-letnici ustvarjanja v Mestni galeriji Nova Gorica.
Neveljaven email naslov