Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti
Slovensko računalniško podjetje Iskra Delta je pred razpadom Jugoslavije obetalo, da bo igralo vidno vlogo na svetovnem trgu. To se ni uresničilo, zgodba o njenem padcu pa je zavita v skrivnost. Kako razumeti ime tega podjetja v naslovu 34. grafičnega bienala Ljubljana? Zelo posredno, pravi Tjaša Pogačar, kuratorka letošnje edicije, ki jo je snovala skupaj s projektno skupino, kot spodbudo za razmislek o preteklosti in o možnosti drugačne prihodnosti. Zakaj nezadovoljstvo s sedanjostjo sproža nostalgijo do preteklosti je eno od vprašanj bienala, ki Iskro Delta razume kot sprožilec iz preteklosti, ki omogoča zamisliti si drugačno prihodnost.
Med razstavljenimi umetniškimi deli je veliko novih in naročenih prav za to priložnost, bienale pa sicer zaznamuje tudi močan regionalni in generacijski poudarek, saj prinaša projekte mlajših umetnikov in skupin. Pomemben del bienala pa je tudi glasbeni program, razvit v sodelovanju s kolektivom Nimaš izbire izbire in ki podobno kot v videoigrah ali filmih gradi svet Iskre Delta - tega tako do 21. novembra ne bomo le gledali, temveč tudi slišali. Sestavni del Iskre Delte je tudi sodelovanje z različnimi platformami in kolektivi ter konferenčni in pogovorni program, ki ga je zasnoval Muanis Sinanović, že tradicionalno pa prirejajo tudi samostojno razstavo prejemnika velike nagrade prejšnje izdaje – Hamja Ashan se v galeriji ZVKDS predstavlja z razstavo I don't belong here – ne spadam sem, ki prikazuje zgodovino imaginarne države sramežljivih, introvertiranih in avtističnih ljudi in njeno aktivistično gibanje proti prevladi ekstrovertirancev.
Organizator bienala je Mednarodni grafični Likovni center, razstave pa zavzemajo več ljubljanskih prizorišč, skozi katere se sprehodimo v oddaji, ki jo začnemo v pogovoru s Tjašo Pogačar, v nadaljevanju pa svoje misli deli več sodelujočih umetnikov oz članov tandemov in skupin: Toyota Vangelis, Neon & Kladnik, Liara T'Soni, Nascent, Miloš Trakilović, Andrej Škufca, Inside Job, Technologie und das Unheimliche.
i.
762 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti
Slovensko računalniško podjetje Iskra Delta je pred razpadom Jugoslavije obetalo, da bo igralo vidno vlogo na svetovnem trgu. To se ni uresničilo, zgodba o njenem padcu pa je zavita v skrivnost. Kako razumeti ime tega podjetja v naslovu 34. grafičnega bienala Ljubljana? Zelo posredno, pravi Tjaša Pogačar, kuratorka letošnje edicije, ki jo je snovala skupaj s projektno skupino, kot spodbudo za razmislek o preteklosti in o možnosti drugačne prihodnosti. Zakaj nezadovoljstvo s sedanjostjo sproža nostalgijo do preteklosti je eno od vprašanj bienala, ki Iskro Delta razume kot sprožilec iz preteklosti, ki omogoča zamisliti si drugačno prihodnost.
Med razstavljenimi umetniškimi deli je veliko novih in naročenih prav za to priložnost, bienale pa sicer zaznamuje tudi močan regionalni in generacijski poudarek, saj prinaša projekte mlajših umetnikov in skupin. Pomemben del bienala pa je tudi glasbeni program, razvit v sodelovanju s kolektivom Nimaš izbire izbire in ki podobno kot v videoigrah ali filmih gradi svet Iskre Delta - tega tako do 21. novembra ne bomo le gledali, temveč tudi slišali. Sestavni del Iskre Delte je tudi sodelovanje z različnimi platformami in kolektivi ter konferenčni in pogovorni program, ki ga je zasnoval Muanis Sinanović, že tradicionalno pa prirejajo tudi samostojno razstavo prejemnika velike nagrade prejšnje izdaje – Hamja Ashan se v galeriji ZVKDS predstavlja z razstavo I don't belong here – ne spadam sem, ki prikazuje zgodovino imaginarne države sramežljivih, introvertiranih in avtističnih ljudi in njeno aktivistično gibanje proti prevladi ekstrovertirancev.
Organizator bienala je Mednarodni grafični Likovni center, razstave pa zavzemajo več ljubljanskih prizorišč, skozi katere se sprehodimo v oddaji, ki jo začnemo v pogovoru s Tjašo Pogačar, v nadaljevanju pa svoje misli deli več sodelujočih umetnikov oz članov tandemov in skupin: Toyota Vangelis, Neon & Kladnik, Liara T'Soni, Nascent, Miloš Trakilović, Andrej Škufca, Inside Job, Technologie und das Unheimliche.
i.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor o razstavi v zaporniških celicah UDBE, ki ga organizira civilna iniciativa Resnica in sočutje
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
V oddajibomo tokrat predstavili skupinski mednarodni projekt z naslovom Mundus vadit retro, ki je na ogled v najnovejšem in trenutno največjem razstavnem prostoru v Mariboru - Portal, ki ga programsko vodi Kulturno izobraževalno društvo Kibla. Kuratorja razstavnega projekta, na katerem se predstavlja okoli 40 ustvarjalcev, sta Aleksandra Kostič in Žiga Dobnikar. S slednjim se je o razstavi pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Svetloba kot barva je prvi pregled obarvane in barvne fotografije na slovenskih tleh od začetkov v sredini 19. stoletja do leta 1945. Z avtorjem razstave dr Primožem Lampičem se bo pogovarjala Maja Žel - Nolda.
Pogovor s kustosom Dejanom Mehmedovičem in slikarjem Tomom Vranom o razstavi Primorska likovna umetnost 1965 - 1975 v galeriji hermana Pečariča v Piranu
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
V ljubljanski galeriji Equrna je od novembra odprta razstava Back to Black – Vse barve črne, ki združuje dela 21 domačih umetnikov in umetniških skupin. Rdeča nit razstave je, kot pove že naslov, črna barva. Razstava tako odpira razmislek o uporabi črne barve v slovenski likovni umetnosti. O tem je tekla beseda tudi na okrogli mizi, ki je potekala v galeriji Equrna. Na njej so sodelovali kustos Arne Brejc, umetnostni zgodovinar in likovni kritik Tomaž Brejc in nekateri umetniki, ki razstavljajo svoja dela. Ob tej priložnosti so predstavili tudi spremljajoči razstavni katalog.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor z dr Sarivalom Sosičem o razstavi 8 sodobnih slovenskih kiparjev v Mestni galeriji v Ljubljani.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Predstavitev razstave Mana Raya v Villi Manin Razstava Mana Raya v Villi Manin
Predstavitev razstave Mana Raya v Villi Manin Razstava Mana Raya v Villi Manin
V Galeriji Cankarjevega doma bodo dober teden pred odprtjem 30. slovenskega knjižnega sejma v sodelovanju z Ilustratorsko sekcijo ZDSLU odprli 11. slovenski bienale ilustracije. Sodobna slovenska ilustracija temelji na bogati tradiciji in bienale združuje različne generacije umetnikov ilustratorjev. Selekcioniran pregled produkcije zadnjih dveh let pripravlja posebna žirija, ki izbira tudi prejemnike nagrade, plaket in priznanj Hinka Smrekarja. O slovenski ilustraciji zadnjih dveh let, kriterijih izbora in nagrajencih se bo z gosti v oddaji Likovni odmevi pogovarjala Maja Žel - Nolda.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor s Tadejem Pogačarjem ob pregledni razstavi v Moderni galeriji v Ljubljani
Neveljaven email naslov