Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krhka dela na papirju priznane češke umetnice pripovedujejo o iskanju odnosov
Adriena Šimotová morda pri nas ni zelo znano ime, a gre za eno najbolj priznanih čeških umetnic 20. stoletja, znano predvsem po liričnih in krhkih delih na papirju. Bolj ali manj abstrahirane sledi telesa pogosto minimalistično pripovedujejo o osnovah – kot sta dotik in odtis, ki ju je imela za neločljiv del svojega izraza. To daje vedeti tudi naslov razstave njenih del v ljubljanskem MGLC: Adriena Šimotová – Srečanje. Dotik in odtis.
V jedru njenega ustvarjanja sta komunikacija v najširšem pomenu in iskanje stika, odnosa. V Ljubljani večinoma gledamo krhka dela na papirju, ki s svojo rahlo zmečkano strukturo ustvarja taktilno napetost in se spaja s subtilno evokacijo dotika in odtisa. V njenem delu so pogosti sledovi delov teles in obraza, a niso vedno jasno vidni, temveč gre za abstraktne monokromne lise, ki le napeljujejo na neko navzočnost, kot da se iskani stik izmika. Ne preseneti torej, da v delih leta 1926 rojene umetnice pisci odkrivajo vpliv eksistencialne misli. Njeno življenje so zaznamovali obdobje vojne in usodne posledice vojnih dogodkov, pozneje pa zapleten in dramatičen razvoj povojne Češkoslovaške ter bolezen in smrt moža, umetnika Jiříja Johna.
Ustvarjalna pot je Adrieno Šimotovo na Češkoslovaškem v sedemdesetih vodila mimo uradnih centrov likovne umetnosti in s tem povezanega družbenega priznanja; postala je ena vplivnih osebnosti neuradne kulturne scene, ki je prejela vrsto priznanj in nagrad – med drugim češko medaljo za zasluge, njeno delo pa je vključeno tudi v stalno zbirko Pompidoujevega centra v Parizu.
V ospredju umetničinega dela je predvsem komunikacija, tudi kadar upodablja predmete, kot sta miza ali stol, imajo ti pogosto simbolno vrednost, saj gre na primer za podedovan kos pohištva, ki kot darilo ustvarja vez med generacijami. Prav zaradi iskanja odnosa in dialoga pa je zanjo zelo pomembna tehnika frotaža, je v pogovoru med drugim povedal Pavel Brunclík, kustos razstave Adriena Šimotová – Srečanje. Dotik in odtis in umetničin dolgoletni sodelavec.
Razstava je nastala v tesnem sodelovanju s praško Fundacijo Adriene Šimotove in Jiříja Johna pa tudi z Narodno galerijo v Pragi, Slovaško narodno galerijo v Bratislavi, Olomuškim muzejem umetnosti, Galerijo Klatovy/Klenová, praško Galerijo Zlata gos in Fundacijo Jindřicha Štreita. Pogovor s Pavlom Brunclikom pa je v sodelovanju z MGLC prevedla Ksenija Mravlja.
Dela Adriene Šimotove bodo na ogled še do 8. marca, Pavel Brunclík pa bo 22. februarja v okviru spremljevalnega programa predaval o umetnici, ki velja za eno najbolj spoštovanih osebnosti v češki likovni umetnosti druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, posvetil pa se bo tudi nekaterim temam filozofije eksistencializma in personalizma, saj jih lahko povežemo z njenim delom.
762 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Krhka dela na papirju priznane češke umetnice pripovedujejo o iskanju odnosov
Adriena Šimotová morda pri nas ni zelo znano ime, a gre za eno najbolj priznanih čeških umetnic 20. stoletja, znano predvsem po liričnih in krhkih delih na papirju. Bolj ali manj abstrahirane sledi telesa pogosto minimalistično pripovedujejo o osnovah – kot sta dotik in odtis, ki ju je imela za neločljiv del svojega izraza. To daje vedeti tudi naslov razstave njenih del v ljubljanskem MGLC: Adriena Šimotová – Srečanje. Dotik in odtis.
V jedru njenega ustvarjanja sta komunikacija v najširšem pomenu in iskanje stika, odnosa. V Ljubljani večinoma gledamo krhka dela na papirju, ki s svojo rahlo zmečkano strukturo ustvarja taktilno napetost in se spaja s subtilno evokacijo dotika in odtisa. V njenem delu so pogosti sledovi delov teles in obraza, a niso vedno jasno vidni, temveč gre za abstraktne monokromne lise, ki le napeljujejo na neko navzočnost, kot da se iskani stik izmika. Ne preseneti torej, da v delih leta 1926 rojene umetnice pisci odkrivajo vpliv eksistencialne misli. Njeno življenje so zaznamovali obdobje vojne in usodne posledice vojnih dogodkov, pozneje pa zapleten in dramatičen razvoj povojne Češkoslovaške ter bolezen in smrt moža, umetnika Jiříja Johna.
Ustvarjalna pot je Adrieno Šimotovo na Češkoslovaškem v sedemdesetih vodila mimo uradnih centrov likovne umetnosti in s tem povezanega družbenega priznanja; postala je ena vplivnih osebnosti neuradne kulturne scene, ki je prejela vrsto priznanj in nagrad – med drugim češko medaljo za zasluge, njeno delo pa je vključeno tudi v stalno zbirko Pompidoujevega centra v Parizu.
V ospredju umetničinega dela je predvsem komunikacija, tudi kadar upodablja predmete, kot sta miza ali stol, imajo ti pogosto simbolno vrednost, saj gre na primer za podedovan kos pohištva, ki kot darilo ustvarja vez med generacijami. Prav zaradi iskanja odnosa in dialoga pa je zanjo zelo pomembna tehnika frotaža, je v pogovoru med drugim povedal Pavel Brunclík, kustos razstave Adriena Šimotová – Srečanje. Dotik in odtis in umetničin dolgoletni sodelavec.
Razstava je nastala v tesnem sodelovanju s praško Fundacijo Adriene Šimotove in Jiříja Johna pa tudi z Narodno galerijo v Pragi, Slovaško narodno galerijo v Bratislavi, Olomuškim muzejem umetnosti, Galerijo Klatovy/Klenová, praško Galerijo Zlata gos in Fundacijo Jindřicha Štreita. Pogovor s Pavlom Brunclikom pa je v sodelovanju z MGLC prevedla Ksenija Mravlja.
Dela Adriene Šimotove bodo na ogled še do 8. marca, Pavel Brunclík pa bo 22. februarja v okviru spremljevalnega programa predaval o umetnici, ki velja za eno najbolj spoštovanih osebnosti v češki likovni umetnosti druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, posvetil pa se bo tudi nekaterim temam filozofije eksistencializma in personalizma, saj jih lahko povežemo z njenim delom.
Pogovor s podpredsednikom Kulturno izobraževalnega društva Kibla Maribor o mednarodnem projektu Risk change - Tvegaj spremembo o migracijski politiki v Evropi in v svetu.
Pogovor Maje Žel - Nolda z likovnim kritikom Branetom Kovičem, avtorjem razstave Gremo naprej - slovenska fotografija1990 - 2015 v Mestni galeriji v Ljubljani.
Pogovor z umetnikom Karlom Zelenkom ob pregledni in spremljevalni razstavi v Ljubljani
Pogovor s kustosinjo Galerije murska Sobota Irmo Brodnjak o bienalni razstavi Naključja IV.
V oddaji Likovni odmevi smo se z dr. Niko Grabar pogovarjali o nastanku in vlogi javnih prostorov kot tistih prostorov, ki omogočajo družbenost. Na vprašanja kako si želimo biti in delovati skupaj v urbanem prostoru, je odgovarjala Petri Tanko.
Pogovor Maje Žvokelj s kustosom razstave Mušič Pregelj Stupica (ne) dopustnost neke primerjave v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Pogovor z muzejskim svetnikom Ferdinandom Šerbeljem o razstavi Figura in ornament - baročni kipar Johannes Komersteiner in njegov krog v Narodni galeriji v Ljubljani.
Pogovor s kustosom Milošem Bašinom ob 40. obletnici galerije in razstavi Prostori spreminjanj 1976 - 2016
Razstava Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog je ad hoc akcija, na katero se je odzvala domala vsa slovenska javnost, ki deluje na področju vizualnih umetnosti. Dogajanje zadnjih dni, povezano z napovedano rušitvijo objektov na območju opuščene tovarne Rog, ki ga je zanetila situacija v zgodnjem ponedeljkovem jutru, je spodbudilo slovenske likovne in vizualne umetnike vseh generacij k skupnemu nastopu. Razstava je po eni strani heterogen prikaz tega trenutka na domači likovno-vizualni pokrajini in uspešen primer demokratizacije postopka njenega nastanka, po drugi strani je to razstava podpore delovanju Avtonomne tovarne Rog, ki jo na tak način izraža okoli 100 umetnikov. Med njimi Jože Barši, Tobias Putrih, Zora Stančič, kolektiv IRWIN, Marjan Gumilar, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, če naštejemo le nekatere najbolj uveljavljene in z nagradami Prešernovega sklada, Župančičevimi in drugimi priznanji, v Sloveniji in tujini, nagrajene umetnike. V oddaji, ki jo je pripravila Petra Tanko, z izjavami, po vrstnem redu, sodelujejo: Izidor Barši, Tilen Mihelič Kurent, Arjan Pregl, Viktor Bernik, Nina Pivk, Roman Uranjek, Žiga Kariž in Adela Železnik.
Pogovor z Rajko Bračun Sovo o digitalni znanstveni monografiji Umetnina - ljubezen na prvi pogled.
Mariborski slikar Oto Rimele, redni profesor za slikarstvo in risbo na mariborski univerzi je doslej pripravil več kot 45 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih predstavitvah, bil pa je tudi član ter soustanovitelj rockerske skupine Lačni Franz in član skupine Laibach. Glasba in likovna umetnost se v njegovem opusu tesno prepletata, kar je opaziti tudi na njegovi najnovejši razstavi v galeriji Kresija z naslovom 300 sekund. Kompozicija za pet podob, štiri skladbe in tišino. S slikarjem se je pogovarjala Ana Rozman.
Pogovor s Tinco Stegovec, nastala leta 2011 ob veliki pregledni razstavi v MGLC v Ljubljani
Pogovor s kustosom dr Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani
Predstavitev razstave Petra Abrama ob njegovi 60. letnici in 35-letnici ustvarjanja v Mestni galeriji Nova Gorica.
Neveljaven email naslov