Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Legenda, glasbenik, spregledani umetnik, pionir slovenskega performansa, politični aktivist, pesnik, Ježkov nagrajenec. Predvsem pa mehki terorist. Neizprosni satirik, ki se pogosto ni oziral na oliko.
Marko Brecelj se je v kolektivni spomin seveda zapisal kot legendarni pevec in pisec besedil skupine Buldožer, s katero so v 70-ih pretresali jugoslovansko rock sceno, še posebej s prelomno ploščo Pljuni istini u oči. In kdo ne bi poznal njegovega kantavtorskega albuma Cocktail, ki ga je aranžiral Bojan Adamič. A vendar je bil mnogo več kot le glasbenik.
Marko Brecelj: legenda, spregledani umetnik, pionir slovenskega performansa, politični aktivist, pesnik, Ježkov nagrajenec. Predvsem pa mehki terorist. Neizprosen satirik, ki se pogosto ni oziral na oliko. Njegova življenje in ustvarjalnost sta se nenehno prepletala. Njegovo življenje je bilo nenehni performans. Bil je nezaigran lik, to je bil pač on. Pa je to res? Glasbenik Zoran Predin je v dokumentarnem filmu režiserja Janeza Burgerja z naslovom Priletni parazit ali Kdo je Marko Brecelj rekel, da je v Marku Breclju več Markov. Gledališki kritik Blaž Lukan pa, da čeprav je deloval kdaj naivno in spontano, je zadaj vedno bil nek načrt – da je bil torej tudi zelo premišljen.
"Negotova je usoda protipožarne predstavitve Mehkega terorizma v Vžigalici", je zapisal Marko Brecelj 6. novembra lani v spletnem dnevniškem zapisu Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. No, razstava, ki so jo pripravljali s kustosoma Janijem Pirnatom in Vasjo Cenčičem, je le uspela. Marko je ni dočakal. Preminil je nekaj dni pred odprtjem, ki je bilo 8. februarja, na Prešernov dan. Prešerna posprava je postavljena v predhodno razstavo Soap Opera kolektiva iz Istre pod Slovenci Stran 22, ki se je umetniško in kulturno kalil med drugim prav v mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru v Kopru, kjer je bil Marko Brecelj dolgoletni direktor. Kot so poudarili v spremnem besedilu, je tako, namesto da bi naslednikom dopustil, da z njegovih pleč vidijo dlje, sam simbolično stopil na njihova ramena.
757 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Legenda, glasbenik, spregledani umetnik, pionir slovenskega performansa, politični aktivist, pesnik, Ježkov nagrajenec. Predvsem pa mehki terorist. Neizprosni satirik, ki se pogosto ni oziral na oliko.
Marko Brecelj se je v kolektivni spomin seveda zapisal kot legendarni pevec in pisec besedil skupine Buldožer, s katero so v 70-ih pretresali jugoslovansko rock sceno, še posebej s prelomno ploščo Pljuni istini u oči. In kdo ne bi poznal njegovega kantavtorskega albuma Cocktail, ki ga je aranžiral Bojan Adamič. A vendar je bil mnogo več kot le glasbenik.
Marko Brecelj: legenda, spregledani umetnik, pionir slovenskega performansa, politični aktivist, pesnik, Ježkov nagrajenec. Predvsem pa mehki terorist. Neizprosen satirik, ki se pogosto ni oziral na oliko. Njegova življenje in ustvarjalnost sta se nenehno prepletala. Njegovo življenje je bilo nenehni performans. Bil je nezaigran lik, to je bil pač on. Pa je to res? Glasbenik Zoran Predin je v dokumentarnem filmu režiserja Janeza Burgerja z naslovom Priletni parazit ali Kdo je Marko Brecelj rekel, da je v Marku Breclju več Markov. Gledališki kritik Blaž Lukan pa, da čeprav je deloval kdaj naivno in spontano, je zadaj vedno bil nek načrt – da je bil torej tudi zelo premišljen.
"Negotova je usoda protipožarne predstavitve Mehkega terorizma v Vžigalici", je zapisal Marko Brecelj 6. novembra lani v spletnem dnevniškem zapisu Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. No, razstava, ki so jo pripravljali s kustosoma Janijem Pirnatom in Vasjo Cenčičem, je le uspela. Marko je ni dočakal. Preminil je nekaj dni pred odprtjem, ki je bilo 8. februarja, na Prešernov dan. Prešerna posprava je postavljena v predhodno razstavo Soap Opera kolektiva iz Istre pod Slovenci Stran 22, ki se je umetniško in kulturno kalil med drugim prav v mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru v Kopru, kjer je bil Marko Brecelj dolgoletni direktor. Kot so poudarili v spremnem besedilu, je tako, namesto da bi naslednikom dopustil, da z njegovih pleč vidijo dlje, sam simbolično stopil na njihova ramena.
Slikar in grafik Miha Maleš je bil človek s številnimi darov in zanimanji. Umetnik, ki je leta 1977 prejel tudi Prešernovo nagrado, sodi med pionirje slovenske grafike, njegov slog in motiviko pa zaznamujejo predvsem melanholija, nežna erotičnost in poetičnost, zaradi katerih se ga je oprijela oznaka »slikajoči pesnik«. To je tudi podnaslov nove monografije, ki so jo nedavno izdali pri založbi Mladinska knjiga – Miha Maleš, slikajoči pesnik. V tokratnih Likovnih odmevih jo bo predstavila Iza Pevec, svoje misli pa so delili pobudnica knjige Breda Ilich Klančnik ter Asta Vrečko, Miklavž Komelj in Milček Komelj, trije izmed številnih soavtorjev obsežnega dela.
Pogovor z akademsko kiparko Dragico čadež, dobitnico nagrade za življenjsko delo Sekcije kiparjev in umetnikov pri ZDSLU
Predstavitev razstave Strast ustvarjanja - fundacija Maeght v Umetnostnem paviljonu v Zagrebu in pogovor s kustosinjo Jasminko Poklečki Stošić.
Skice umetnikov so zanimivo področje, ki razkriva drobček procesa ustvarjanja likovnega dela: po definiciji je skica vse, kar je narisano oziroma prikazano na hitro ali opisano na kratko. Razstava Umetnikove skice, ki je do 3. decembra ogled v Galeriji S na Ljubljanskem gradu, raziskuje skice devetih članov in članic Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki pripadajo več generacijam in se izražajo v različnih medijih. Razstavo bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi: svoje misli o skici sta delila umetnika Mirsad Begić in Zora Stančič, pogovor pa je Iza Pevec začela s kustosinjo razstave Natašo Kovšca.
Moderna galerija v Ljubljani je v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki pripravila izbor del kiparja Dušana Tršarja. V oddaji Likovni odmevi predstavljamo razstavo, ki je nastala ob visokem jubileju - 80. letnici avtorja, ki je pomembno sooblikoval slovenski likovni prostor. O delih in razstavi sta Aleksandri Saški Gruden spregovorila avtor Dušan Tršar in kustos Goran Milovanović.
Pogovor z Nevenko Šivavec, Miklavžem Komeljem in Vladimirjem Vidmarjem o 32. grafičnem bienalu
Pogovor z dr Andrejem Smrekarjem o razstavi Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka v Narodni galeriji
Predstavitev mednarodnega festivala elektronske in hibridne umetnosti Ars electronica z naslovom Umetna inteligenca - Drugi jaz.
Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo arbitrarnost razloži kot “možnost svobodnega odločanja, poljubnost”, v lingvistiki pa se ta pojem nanaša na odnos med označevalcem in označencem. Pomen, ki ga pripisujemo besedam, namreč ni nekaj danega in neizpodbitnega, temveč je stvar družbenega dogovora. Na procese in oblike ustvarjanja pomena se osredinja tudi razstava Arbitrarnost v besedi in vsakdanu, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška. Nastala je po navdihu zgodovinskih avantgard, obdobja, v katerem so umetniki izrazito eksperimentirali s prepletanjem besede in podobe. V Likovnih odmevih razstavo predstavlja Iza Pevec, ki je pred mikrofon povabila umetnika Gorazda Krnca, sokustosa razstave Davida Kranzelbinderja, najprej pa se je o razstavi pogovarjala s sokustosinjo razstave, Petjo Grafenauer.
Pogovor s strokovnim vodjem kolonije Francom Geričem in kustosom Galerije - Muzeja Lendava Dubrovkom Baumgartnerjem o 45. mednarodni likovni koloniji v Lendavi
Pogovor s kustosinjo Majo Antončič o razstavi Vedno bom tu. Vedno v Galeriji sodobne umetnosti Celje
Odlomek iz knjige Andyja Warhola: Filozofija Andyja Warhola o lepoti
Pogovor s kustosinjo majo Marinkovski o pregledni razstavi Milene Lah v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Poogovor z Dejanom Mehmedovičem, Miro Ličen, Alešem Sedmakom in Simonom Kastelicom ob 30. obletnici Galerije Insula
V okviru 32. grafičnega bienala, ki poteka pod naslovom Kriterij rojstva, v Galeriji Jakopič razstavlja ena najpomembnejših predstavnic brazilske sodobne umetnosti in kulture Maria Bonomi. Ta mednarodno priznana umetnica na bienalu sodeluje že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Z umetnico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden, o razstavi pa bo spregovorila tudi kustosinja Breda Škrjanec. foto: Urška Boljkovac / Arhiv MGLC
Pogovor z Ištvanom Ištom Huzjanom, dobitnikom Velike nagrade 21. bienala ob pregledni razstavi Meje v Mestni galeriji v Ljubljani
Neveljaven email naslov