Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Laibach: "Mi smo siti umetnosti, mislimo, da je precenjena"

08.04.2022


Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe v ljubljanski prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart

Večmedijska skupina Laibach, ustanovljena leta 1980 v Trbovljah, je dosegla svetovno prepoznavnost, za katero ni zaslužna le njihova eksperimentalna in udarna glasba, temveč močna vizualna podoba – na odru, plakatih, v videospotih. Že od samih začetkov pa ustvarjajo tudi likovna dela. V ljubljanski prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart si na razstavi Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe lahko ogledamo slike velikih formatov iz zadnjega obdobja.

Skupina Laibach je leta 1984 soustanovila umetniški kolektiv NSK – Neue Slowenische Kunst, katere del je tudi skupina Irwin, ki jo poznamo predvsem po slikarskih in vizualno-konceptualnih umetniških delih. A te ne gre mešati z likovno produkcijo Laibacha, ki je že svoje prve nastope prirejal v galerijskih prostorih. Šlo je za kombinacijo slike in zvoka. Najprej so postavljali prostorske instalacije, pojasni ustanovni član Jani Novak. Kustosinja in kritičarka Barbara Borčić pa zapiše:

"Ko je Laibach v svojo umetniško prakso vpeljal postopke apropriacije in montaže, je svojo metodo poimenoval retroavantgarda, umetniško delo pa razumel kot stališče o umetnosti, družbi in politiki. S to metodo, ki jo bistveno določa ponovna uporaba izbranih že izdelanih podob, izpostavi tematiko originala in kopije, vzpostavi kolektivno delo in zavrača individualnost, vpelje anonimnost in psevdonime in izkoristi možnosti reproduktivne tehnike. Referenčno polje Laibach Kunst je široko: simbole revolucionarne preteklosti – partizanske grafike – in medijske simbole slovenstva – knežji kamen, vršaci, jeleni, sejalec – postavi ob kultne podobe socrealizma in nacikunsta, žanrsko in historično slikarstvo ob ruski umetniški eksperiment, Entartete Kunst in futurizem. Z demontažo in (re)montažo podob in sopostavljanjem raznovrstnih virov in motivov, ideoloških in kulturnih kodov združuje nezdružljivo".

Barbara Borčić v spremnem besedilu ob razstavi izpostavi moč znaka. Lahko bi rekli, da skupino Laibach, ki je s svojo močno ikonografsko identiteto tudi sama dobila simbolen pomen, vsaj posredno zaznamuje raziskovanje znaka kot pojava. Famo je sprožal tudi njihov križ.

Avantgardna umetnost, tudi taka, kot jo je ustvarjal Kazimir Malevič, in ki jo Laibach apropriira iz zgodovine, je bila pogosto režimsko zatirana. Laibach pa je sam provociral režime. Njihova likovna dela so torej vsebinsko in žanrsko eklektična, veliko je sklicev na dela drugih umetnikov.

V galeriji Sloart nas slike Laibacha nagovarjajo s svojo monumentalnostjo. Gre za neke vrste apropriacijo svojih lastnih zgodnjih podob. To so motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Prodajno razstavo Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe si lahko ogledate do 27. maja.


Likovni odmevi

750 epizod


Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.

Laibach: "Mi smo siti umetnosti, mislimo, da je precenjena"

08.04.2022


Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe v ljubljanski prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart

Večmedijska skupina Laibach, ustanovljena leta 1980 v Trbovljah, je dosegla svetovno prepoznavnost, za katero ni zaslužna le njihova eksperimentalna in udarna glasba, temveč močna vizualna podoba – na odru, plakatih, v videospotih. Že od samih začetkov pa ustvarjajo tudi likovna dela. V ljubljanski prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart si na razstavi Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe lahko ogledamo slike velikih formatov iz zadnjega obdobja.

Skupina Laibach je leta 1984 soustanovila umetniški kolektiv NSK – Neue Slowenische Kunst, katere del je tudi skupina Irwin, ki jo poznamo predvsem po slikarskih in vizualno-konceptualnih umetniških delih. A te ne gre mešati z likovno produkcijo Laibacha, ki je že svoje prve nastope prirejal v galerijskih prostorih. Šlo je za kombinacijo slike in zvoka. Najprej so postavljali prostorske instalacije, pojasni ustanovni član Jani Novak. Kustosinja in kritičarka Barbara Borčić pa zapiše:

"Ko je Laibach v svojo umetniško prakso vpeljal postopke apropriacije in montaže, je svojo metodo poimenoval retroavantgarda, umetniško delo pa razumel kot stališče o umetnosti, družbi in politiki. S to metodo, ki jo bistveno določa ponovna uporaba izbranih že izdelanih podob, izpostavi tematiko originala in kopije, vzpostavi kolektivno delo in zavrača individualnost, vpelje anonimnost in psevdonime in izkoristi možnosti reproduktivne tehnike. Referenčno polje Laibach Kunst je široko: simbole revolucionarne preteklosti – partizanske grafike – in medijske simbole slovenstva – knežji kamen, vršaci, jeleni, sejalec – postavi ob kultne podobe socrealizma in nacikunsta, žanrsko in historično slikarstvo ob ruski umetniški eksperiment, Entartete Kunst in futurizem. Z demontažo in (re)montažo podob in sopostavljanjem raznovrstnih virov in motivov, ideoloških in kulturnih kodov združuje nezdružljivo".

Barbara Borčić v spremnem besedilu ob razstavi izpostavi moč znaka. Lahko bi rekli, da skupino Laibach, ki je s svojo močno ikonografsko identiteto tudi sama dobila simbolen pomen, vsaj posredno zaznamuje raziskovanje znaka kot pojava. Famo je sprožal tudi njihov križ.

Avantgardna umetnost, tudi taka, kot jo je ustvarjal Kazimir Malevič, in ki jo Laibach apropriira iz zgodovine, je bila pogosto režimsko zatirana. Laibach pa je sam provociral režime. Njihova likovna dela so torej vsebinsko in žanrsko eklektična, veliko je sklicev na dela drugih umetnikov.

V galeriji Sloart nas slike Laibacha nagovarjajo s svojo monumentalnostjo. Gre za neke vrste apropriacijo svojih lastnih zgodnjih podob. To so motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Prodajno razstavo Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe si lahko ogledate do 27. maja.


11.01.2019

Inventura-E (Ž)

Pogovor z Bredo Kolar Sluga o razstavo INVENTURA - E(Ž)


04.01.2019

Leonardo da Vinci - 500. obletnica smrti

Povzetek razprave dr Carla Pedrettija


01.01.2019

Ne glej nazaj, okej?

Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor


28.12.2018

Drago Tršar - Erotična skulptura

Pogovor s kustosom Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji


21.12.2018

Bukovac - Cabanel v Umertniškem paviljonu v Zagrebu

O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu


14.12.2018

Edvard Zajec in memoriam

Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika


30.11.2018

Elza Kastl Obereigner

Pogovor s kustosinjo Barbaro Savenc in vnukinjo umetnice Angeliko Hribar


16.11.2018

Osebno

Pogovor o razstavi Osebno v Kibli Portalu v Mariboru


09.11.2018

Stojan Kerbler retrospektiva

Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani


26.10.2018

Egon Schiele - 100 letnica smrti

Ob razstavah na Dunaju


19.10.2018

Majski salon

V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je do 4. novembra na ogled tradicionalna pregledna razstava Majski salon, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega avtorja pa Helena Tahir. Jožef Muhovič bo v oddaji predstavil svoj pogled na grafiko, o razstavi pa se je Iza Pevec pogovarjala s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti.


12.10.2018

Rene Rusjan v merstni galeriji v Novi Gorici

Predstavitev razstave Rene Rusjan "Epizoda spomina v mreženju" v Mestni galeriji v Novi Gorici


05.10.2018

Park skulptur Gradec

Pogovor z dr Elisabeth Fiedler o Parku skulptur


02.11.2018

JOŽE TISNIKAR 20.obletnica smrti

Pogovor z Markom Košanom, kustosom razstave Hommage Tisnikarju ob 90. letnici rojstva in 20-letnici smrti


28.09.2018

ŠTAJERSKA JESEN

Pogovor z namestnico direktorice Henritte Gallus


21.09.2018

RETROSPEKTIVA IVANE KOBILCE V NG

Pogovor z Natašo Ciber in Michelom Mohorjem o retrospektivni razstavi del Ivane Kobilce v Narodni galeriji


14.09.2018

Franc Novinc 80 let

Pogovor s Francem Novincem ob razstavo Roke moje mame v Škofji Loki


07.09.2018

Lila Prap

Pogovor z umetnico Lilo Prap ob razstavi Zmaji na Ljubljanskem Gradu


17.08.2018

Inge Morath v UGM

Pogovor s kustosom Kurtom Kaindlom o razstavi


10.08.2018

Riko Debenjak - ob 110. obletnici

Pogovor s kustosinjo Bredo Škerjanec ob pregledni razstavi v mednarodnem grafičnem likovnem centru


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov