Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob odpovedi razstave v Narodnem muzeju Slovenije zaradi dvoma o avtentičnosti del smo vsi nenadoma postali likovni strokovnjaki, ki znajo na daleč prepoznati lažnega Picassa. Strokovni pristopi so seveda kompleksni, saj so ponaredki lahko zelo kakovostni. Strokovnjak, ki presoja avtentičnost, najprej pogleda stanje slike, ali je raster značilen za slikarja, kakšne so barve in razpoloženje, zelo zgovorna sta platno in zadnja stran slike, razlaga dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar in sodni izvedenec. "Če je hrbtna stran zelo pestra in je veliko nalepk, žigov, je to sumljivo, saj je očitno nekdo hotel pokazati, da je delo bilo vključeno na številne razstave, in ga tako legitimizirati." Vsaka kopija pa seveda še ni ponaredek, poleg tega tudi pojmovanje originalnosti in edinstvenosti ni enako v vseh zgodovinskih obdobjih in kulturah. Zakaj pravzaprav umetniško vrednost grafike dojemamo drugače, če je natisnjena v številnih izvodih in ne le nekajkrat? O vsem tem razmišlja dr. Ferdinand Šerbelj, dolgoletni sodelavec Narodne galerije.
Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija
750 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Ob odpovedi razstave v Narodnem muzeju Slovenije zaradi dvoma o avtentičnosti del smo vsi nenadoma postali likovni strokovnjaki, ki znajo na daleč prepoznati lažnega Picassa. Strokovni pristopi so seveda kompleksni, saj so ponaredki lahko zelo kakovostni. Strokovnjak, ki presoja avtentičnost, najprej pogleda stanje slike, ali je raster značilen za slikarja, kakšne so barve in razpoloženje, zelo zgovorna sta platno in zadnja stran slike, razlaga dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar in sodni izvedenec. "Če je hrbtna stran zelo pestra in je veliko nalepk, žigov, je to sumljivo, saj je očitno nekdo hotel pokazati, da je delo bilo vključeno na številne razstave, in ga tako legitimizirati." Vsaka kopija pa seveda še ni ponaredek, poleg tega tudi pojmovanje originalnosti in edinstvenosti ni enako v vseh zgodovinskih obdobjih in kulturah. Zakaj pravzaprav umetniško vrednost grafike dojemamo drugače, če je natisnjena v številnih izvodih in ne le nekajkrat? O vsem tem razmišlja dr. Ferdinand Šerbelj, dolgoletni sodelavec Narodne galerije.
Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija
Živali smo skozi zgodovino predvsem na zahodu dojemali kot ključno različne od človeka: kot manjvredne, nedolžne, nezmožne mišljenja in kot nekaj tujega, drugega. Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odnos med živaljo in človekom osvetljuje s kritično noto in opozarja, da enoznačni identiteti človeka in živali ne obstajata več. Mednarodna razstava kuratoric Zdenke Badovinac in Bojane Piškur bo tema današnje oddaje Likovni odmevi, ki jo je pripravila Iza Pevec.
Pogovor s kustosom Markom Košanom o življenju in delu Jožeta Tisnikarja ob spominski razstavi Slikar smrti v Slovenj Gradcu
V Likovnih odmevih tokrat predstavljamo slavnega fotografa francoskega porekla Marca Ribouda, enega izmed zgodnejših članov fotografske agencije Magnum. Njegove večinoma črno-bele fotografije zaznamujejo premišljena kompozicija in geometrija, pogosto pa tudi kanček humorja. V svoji dolgoletni karieri je veliko potoval ter beležil družbene spremembe, nemalokrat z zgodbami vsakdanjih ljudi. V naš spomin so se zapisale njegove podobe kot so denimo igrivi pleskar Eifflovega stolpa ali pa mlada ameriška aktivistka, ki je v protestu proti vojni v Vietnamu pred bajonete pušk stopila s cvetom v roki. Z delom Marka Ribouda se lahko v Ljubljani trenutno spoznate na dveh razstavah: v Galeriji Jakopič je na ogled obsežna razstava Čuječi popotnik. Zavedni fotograf , do konca avgusta pa jo spremlja tudi manjša prodajna razstava v Galeriji Fotografija. Oddajo je pripravila Iza Pevec, ki je k pogovoru povabila sokustosinjo razstave v Galeriji Jakopič, Marijo Skočir.
Še do konca tega meseca bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava David Lynch – Ogenj na odru, na kateri se z izborom grafik predstavlja umetnik, ki ga občinstvo večinoma pozna kot velikega filmskega umetnika. Za oddajo Likovni odmevi smo pred mikrofon povabili kustosa razstave Božidarja Zrinskega. Vabimo vas k poslušanju! David Lynch, Ogenj na odru. Postavitev razstave v MGLC. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC
Pogovor z arhitektom Massimilianom Fuksasom, avtorjem nagrajenega projekta za stolp v Kopru
Pogovor z Bredo Kolar Sluga o retrospektivi Vlaste Zorko v Umetnostni galeriji Maribor
Pogovor z Matežem čelikom, komisarjem slovenskega paviljona na 16. bienalu arhitekture v Benetkah
Pogovor o retrospektivi Marija Preglja ob 50. obletnici smrti s kustosinjo Martino Vouk
4. maja bi Keith Haring (1958 – 1990), ki so mu v dunajski Albertini posvetili veliko razstavo, praznoval šestdeseti rojstni dan. V oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar, se bomo sprehodili skozi to razstavo, hkrati pa predstavili tega ameriškega umetnika, ki danes zaradi razširjenosti slikovnih sporočil v komunikaciji med ljudmi vse bolj pridobiva na zanimivosti. Vir foto: wiki
Pogovor z Milenkom Matanovićem ob pregledni razstavi 5o letnega umetniškega delovanja
Pogovor z Miho in Žigo Artnakom, članoma skupine Zek crew o razstavi v Ravnikar gallery space na Prešernovi v Ljubljani
Neveljaven email naslov