Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V obsežnem opusu kiparke in multimedijske umetnice Dube Sambolec najdemo risbe, videe, kolaže, pa seveda prostorske instalacije, nekatere precej velike, z blagom, kovanim železom, plastičnimi masami, solnimi skalami, neonom, zemljo. V oblike, barve in materiale umetnica vnaša družbenopolitično razpravo. Preizprašuje spolne identitete, položaj žensk in ustvarjalk v družbi. V utemeljitvi letošnje Jakopičeve nagrade za življenjsko delo je umetnostna zgodovinarka Barbara Borčić med drugim zapisala, da "pomembno sooblikuje koncept razširjene umetnosti in javnega dialoga o sodobni umetnosti in kulturi. V svojem umetniškem opusu je prehodila pot od modernistične skulpture, ekscentrične abstrakcije in minimalističnih kosov do postmodernistične hibridnosti in večmedijskih razsežnosti."
V Cukrarni v Ljubljani na skupinski razstavi Vračanje pogleda 58-ih slovenskih oziroma na Slovenskem delujočih vizualnih umetnic, ki so zaznamovale čas od devetdesetih let preteklega stoletja do danes, Duba Sambolec predstavlja na kljuki stojala na kolesih viseči polovični volumen ženskega telesa, ki so mu dodane identifikacijske številke, tam, kjer bi morala biti roka, izraščajo dolgi črni lasje. Telo binglja in čaka, kot so še pred kratkim čakale anonimne avtorice, da njihova dela privlečejo na svetlobo iz temnih depojev. Na drugi strani galerije najdemo objekt z naslovom Temporary (Začasno). Prav tako na stojalu je prečno položen prozoren valj, skozenj pa potisnjen polivinil, ki na obeh koncih štrli ven, se, kot opiše avtorica, bohotno izliva. "Situacija spominja na transportno manipuliranje, odloženi predmet pa aludira na ujetost, krhkost in neobrzdanost energij."
Zanjo ni nič nedolžno in vse je politično. Tudi osnovni likovni elementi in materiali. A vse skupaj dobi zares pomen šele v konstelaciji, v odnosih v prostoru. Tla so demokratičen element, pravi, na njih stojijo skulpture in gledalci. Stene pa razume kot avtoritativen element, ker na gledalca delujejo od zgoraj.
Duba Sambolec: Temporary, foto: Žiga Bratoš
764 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
V obsežnem opusu kiparke in multimedijske umetnice Dube Sambolec najdemo risbe, videe, kolaže, pa seveda prostorske instalacije, nekatere precej velike, z blagom, kovanim železom, plastičnimi masami, solnimi skalami, neonom, zemljo. V oblike, barve in materiale umetnica vnaša družbenopolitično razpravo. Preizprašuje spolne identitete, položaj žensk in ustvarjalk v družbi. V utemeljitvi letošnje Jakopičeve nagrade za življenjsko delo je umetnostna zgodovinarka Barbara Borčić med drugim zapisala, da "pomembno sooblikuje koncept razširjene umetnosti in javnega dialoga o sodobni umetnosti in kulturi. V svojem umetniškem opusu je prehodila pot od modernistične skulpture, ekscentrične abstrakcije in minimalističnih kosov do postmodernistične hibridnosti in večmedijskih razsežnosti."
V Cukrarni v Ljubljani na skupinski razstavi Vračanje pogleda 58-ih slovenskih oziroma na Slovenskem delujočih vizualnih umetnic, ki so zaznamovale čas od devetdesetih let preteklega stoletja do danes, Duba Sambolec predstavlja na kljuki stojala na kolesih viseči polovični volumen ženskega telesa, ki so mu dodane identifikacijske številke, tam, kjer bi morala biti roka, izraščajo dolgi črni lasje. Telo binglja in čaka, kot so še pred kratkim čakale anonimne avtorice, da njihova dela privlečejo na svetlobo iz temnih depojev. Na drugi strani galerije najdemo objekt z naslovom Temporary (Začasno). Prav tako na stojalu je prečno položen prozoren valj, skozenj pa potisnjen polivinil, ki na obeh koncih štrli ven, se, kot opiše avtorica, bohotno izliva. "Situacija spominja na transportno manipuliranje, odloženi predmet pa aludira na ujetost, krhkost in neobrzdanost energij."
Zanjo ni nič nedolžno in vse je politično. Tudi osnovni likovni elementi in materiali. A vse skupaj dobi zares pomen šele v konstelaciji, v odnosih v prostoru. Tla so demokratičen element, pravi, na njih stojijo skulpture in gledalci. Stene pa razume kot avtoritativen element, ker na gledalca delujejo od zgoraj.
Duba Sambolec: Temporary, foto: Žiga Bratoš
Pogovor z dr Petjo Grafenauer, avtorice razstave Slovenija in neuvrščeni pop v UGM
Pogovor z Davorjem Vugrincem in dr Andrejem Smrekarjem o kolekciji Vugrinec in njeni povezavi s slovenskimi umetniki, ki so se šolali v Zagrebu.
Pogovor s kustosinjo Matejo Krapež in konservatorko-restavratorko Simono Škorja o Mušičevih dnevih v Narodni galeriji
Oddaja Likovni odmevi prinaša pogovor Tadeje Krečič z ilustratorko Suzi Bricelj. Prav zdaj, pa še vse do 12. februarja, so v bratislavski galeriji TOTO na ogled njene ilustracije, hkrati pa Suzi Bricelj sodeluje tudi na razstavi 12. Slovenskega bienala ilustracije v galeriji Cankarjevega doma, na ogled so njene likovne stvaritve za knjigo pesmi Vinka Möderndorferja z naslovom Pesmi in pesmičice. Suzi Bricelj je zanje dobila plaketo Hinka Smrekarja.
Pogovor z Andrejem Hrauskyjem, avtorjem knjige Simboli v Plečnikovi arhitekturi
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjama Marijo Skočir in Barbaro Savenc o retrospektivni razstavi Toneta Lapajneta Spomin zemlje v Galeriji Jakopič v Ljubljani.
Pogovor Maje Žel - Nolda z dr Ferdinandom Šerbeljem o najdbi slik baročnega slikarja Fortunanta Berganta Ptičar in Prestar.
Predstavitev 17. festivala računalniške umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici
Pogovor z Davrojem Vugrincem in Andrejem Smrekarjem o razstavi Kolekcija Vugrinec v Narodni galeriji
Pogovor Maje Žel - Nolda s slikarjem Tugom Šušnikom ob razstavi Krog v podobi v Bežigrajski galeriji 2, kjer se predstavlja z izborom del od 1980 do 2015.
Tokrat predstavljamo razstavo Tuji bogovi, fascinacija nad Afriko in Oceanijo v muzeju Leopold na Dunaju. Razstava je odprta že od konca septembra in bo na ogled vse do prve polovice januarja prihodnje leto. Gre za razstavo, ki predstavlja dela evropske moderne umetnosti in umetnost Afrike in Oceanije, ter projekt Ogledala mask umetnika srednje generacije Kadra Attije. Ta sopostavitev del poskuša pokazati, kako pomemben vir navdiha in fascinacije je bila drugačnost v umetnosti in kulturi oddaljenih dežel za nastanek in oblikovanje moderne umetnosti, pa tudi nekaterih avantgard. Več o tem in o sami razstavi v oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar.
Pogovor o problematiki in statusu društev profesionalnih likovnih umetnikov.
Pogovor s kustosoma Pavlo Jarc in Davidom Kožuhom o perdstavitvi del Slavka Furlana na večih lokacijah na Goriškem
Neveljaven email naslov