Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta mesec je minilo 60 let od smrti arhitekta Maksa Fabianija, ki je pomembno zaznamoval Ljubljano, a pogosto ostaja v Plečnikovi senci. Med razlogi za to naj bi bila tudi njegova narodna in politična pripadnost. Njegovo delo je pomembno tako za slovensko, kot tudi za avstrijsko in italijansko kulturo. V 20. stoletju, ko je postala pomembna politična pripadnost, naj bi ga Slovenci zaradi udinjanja fašističnim oblastem imeli za Italijana, Avstrijci zaradi naklonjenosti slovenskim umetnikom za Slovenca, Italijani zaradi zvez z avstrijskim dvorom za Avstrijca, so ob obletnici zapisali na STA. Eden najvidnejših arhitektov avstro-ogrske monarhije se je rodil leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu, od koder je bila očetova družina. Družina njegove matere, ki je bila rojena v Trstu, pa je imela na Dunaju pomembne zveze vse do Habsburžanov. Deloval je marsikje – po ljubljanskem potresu leta 1895 je na svojo lastno pobudo in brezplačno izdelal urbanistični načrt za Ljubljano, zaznamoval je številne kraje na Goriškem, v Posočju in na Vipavskem, svoje najbolj inovativne in znamenite projekte pa je uresničil na Dunaju. Bil je tudi prvi arhitekt z doktoratom v monarhiji, osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sodelavec Otta Wagnerja in profesor na Dunaju. Celovitejši vpogled v Fabianijevo delo in življenje je leta 2010 prinesla Fabianijeva monografija, ki jo podpisujeta Andrej Hrausky in Janez Koželj. Ob izidu se je tedaj z njima pogovarjala Maja Žel Nolda, njuna razmišljanja pa ostajajo aktualna še danes.
Foto: Wikipedia
764 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Ta mesec je minilo 60 let od smrti arhitekta Maksa Fabianija, ki je pomembno zaznamoval Ljubljano, a pogosto ostaja v Plečnikovi senci. Med razlogi za to naj bi bila tudi njegova narodna in politična pripadnost. Njegovo delo je pomembno tako za slovensko, kot tudi za avstrijsko in italijansko kulturo. V 20. stoletju, ko je postala pomembna politična pripadnost, naj bi ga Slovenci zaradi udinjanja fašističnim oblastem imeli za Italijana, Avstrijci zaradi naklonjenosti slovenskim umetnikom za Slovenca, Italijani zaradi zvez z avstrijskim dvorom za Avstrijca, so ob obletnici zapisali na STA. Eden najvidnejših arhitektov avstro-ogrske monarhije se je rodil leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu, od koder je bila očetova družina. Družina njegove matere, ki je bila rojena v Trstu, pa je imela na Dunaju pomembne zveze vse do Habsburžanov. Deloval je marsikje – po ljubljanskem potresu leta 1895 je na svojo lastno pobudo in brezplačno izdelal urbanistični načrt za Ljubljano, zaznamoval je številne kraje na Goriškem, v Posočju in na Vipavskem, svoje najbolj inovativne in znamenite projekte pa je uresničil na Dunaju. Bil je tudi prvi arhitekt z doktoratom v monarhiji, osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sodelavec Otta Wagnerja in profesor na Dunaju. Celovitejši vpogled v Fabianijevo delo in življenje je leta 2010 prinesla Fabianijeva monografija, ki jo podpisujeta Andrej Hrausky in Janez Koželj. Ob izidu se je tedaj z njima pogovarjala Maja Žel Nolda, njuna razmišljanja pa ostajajo aktualna še danes.
Foto: Wikipedia
Pogovor s kustosom dr Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani
Predstavitev razstave Petra Abrama ob njegovi 60. letnici in 35-letnici ustvarjanja v Mestni galeriji Nova Gorica.
Poogovor z mag. Laro Štrumej o razstavi Urejeno po številkah - podobe arhitekture iz zbirke diapozitivov Izidorja Cankarja.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjo Alenko Borin o pregledni razstavi fotografa in grafičnega oblikovalca Ivana Dvoršaka v Moderni galeriji v Ljubljani.
Na zadnjem beneškem bienalu je Slovenijo zastopal umetnik Jaša, njegov projekt z naslovom Zapisi/ 1. vnos pa je v novi preobleki v določenem segmentu nadaljevanje oziroma zaključek beneškega projekta z naslovom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja. Pogovor je z direktorico Umetnostne galerije Maribor Bredo Kolar Sluga, kustosom Michelejem Drasckom in umetnikom Jašo pripravila Aleksandra Saška Gruden.
Pogovor s kustosom Milošem Bašinom in umetnikom Živkom Marušičem ob njegovi razstavi v Bežigrajski galeriji2 v Ljubljani
Predstavitev razstave Od Chagalla do Maleviča v dunajskem muzeju Albertina. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Pogovor s kustosinjo Matejo Podlesnik o pregledni razstavi del kiparja Ivana Kožarića v Mestni galeriji Ljubljana
Pogovor z Bogoslavom Kalašem ob pregledni razstavi Stroj za slikanje v Moderni galeriji v Ljubljani
Pod naslovom “Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015” je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani še do 3. aprila na ogled razstava Pregled desetletja, ki jo podpisujejo trije kuratorji: iz muzeja Igor Španjol in Bojana Piškur ter Vladimir Vidmar, umetniški vodja galerije Škuc. Pod vodstvom pokojnega Igorja Zabela so se tovrstnih ambicioznih projektov v instituciji Moderne galerije že lotili. Med letoma 2003 in 2005 so bili na ogled pregledi desetletij po letu 1975. Vendar eden izmed sokustosov razstave, Igor Španjol, poudarja, da prevelike kontinuitete ni smiselno iskati. Izpostavlja, da tokratna razstava izbora ne želi trdno zakoličiti, temveč gre bolj za predlog. Tovrstno previdnost gre morda pripisati tudi kuratorski tezi, da je zadnje desetletje izrazito razpršeno. Poleg naslovne krize, pa kuratorji v katalogu izpeljejo različne poudarke. O razstavi in njeni recepciji se bo z Igorjem Španjolom pogovarjala Iza Pevec.
Pogovor ob knjigi znanstvene raziskovalke in slikarke dr. Sladjane Mitrović: Užitek in nelagodje: ženska podoba in seksualno 20. stoletja.
Pogovor o prenovljeni stalni zbirki Narodne galerije z Matejo Breščak in Ferdinandom Šerbeljem
Pogovor o razstavi Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015 v Galeriji Velenje. Pogovor z Mileno Koren Božiček, vodjo projekta.
PREDSTAVITEV RAZSTAV SVET JE DRUGJE, 1910 - 1941 IN 14-18 DVE FRONTI, ENO MESTO V TRSTU
PREDSTAVITEV RAZSTAV SVET JE DRUGJE, 1910 - 1941 IN 14-18 DVE FRONTI, ENO MESTO V TRSTU
Pogovor z direktorico Narodne galerije dr Barbaro jaki o prenovljeni Narodni galeriji, ki jo bojo odprli 27. januarja
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Neveljaven email naslov