Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Nima smisla, da bi danes še ustvarjali nove fotografije." je polemična misel Victorja Burgina, umetnika in teoretika fotografije. Poudarja, da je ključno predvsem, kako že obstoječe fotografije razumemo. Zavedati bi se morali vpetosti fotografije v širše družbene mehanizme in o tem razmišljati. Burgin poudarja tudi soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor s teoretikom objavljamo v dveh delih – v prvem beseda teče predvsem o digitalnem obratu. Pravi namreč, da se danes, ko je vse digitalno, fotografija ne loči več od kakšnega drugega digitalnega objekta, kot je na primer zdravstvena kartoteka ali lik zmaja v igrici, v vseh primerih gre za zaporedje ničel in enk. Če smo nekoč lahko rekli, da različne vrste fotografije (astronomsko, medicinsko, družinsko …) združuje vsaj fotoaparat, danes tudi za digitalne simulacije ni več nujen. Zato je prepričan, da bi morali akademiki, kritiki in teoretiki fotografije dati nekoliko na stran te kategorije, kot sta fotografija in film. Samo tako bi lahko digitalni objekt bolje razumeli. Ob koncu prvega dela pogovora Burgin odgovori še, zakaj mu ni blizu politično angažirana umetnost, čeprav je nekoč bila del njegove prakse, o čemer več v drugem delu.
Foto: Wikipedia
758 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
"Nima smisla, da bi danes še ustvarjali nove fotografije." je polemična misel Victorja Burgina, umetnika in teoretika fotografije. Poudarja, da je ključno predvsem, kako že obstoječe fotografije razumemo. Zavedati bi se morali vpetosti fotografije v širše družbene mehanizme in o tem razmišljati. Burgin poudarja tudi soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor s teoretikom objavljamo v dveh delih – v prvem beseda teče predvsem o digitalnem obratu. Pravi namreč, da se danes, ko je vse digitalno, fotografija ne loči več od kakšnega drugega digitalnega objekta, kot je na primer zdravstvena kartoteka ali lik zmaja v igrici, v vseh primerih gre za zaporedje ničel in enk. Če smo nekoč lahko rekli, da različne vrste fotografije (astronomsko, medicinsko, družinsko …) združuje vsaj fotoaparat, danes tudi za digitalne simulacije ni več nujen. Zato je prepričan, da bi morali akademiki, kritiki in teoretiki fotografije dati nekoliko na stran te kategorije, kot sta fotografija in film. Samo tako bi lahko digitalni objekt bolje razumeli. Ob koncu prvega dela pogovora Burgin odgovori še, zakaj mu ni blizu politično angažirana umetnost, čeprav je nekoč bila del njegove prakse, o čemer več v drugem delu.
Foto: Wikipedia
Pogovor z Ištvanom Ištom Huzjanom, dobitnikom Velike nagrade 21. bienala ob pregledni razstavi Meje v Mestni galeriji v Ljubljani
Pogovor o 32. grafičnem bienalu Kriterij rojstva z Nevenko Šivavec, Vladimirjem Vidmarjem in Miklavžem Komeljem.
V Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sta na ogled zadnji dve od štirih razstava v okviru projekta, ki je raziskoval umetnost, prostore in diskurze osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča v MSUM se osredinja predvsem na alternativno in subkulturno produkcijo 80tih let. Rastava Dediščina 1989 v Moderni galeriji pa ponovno uprizarja razstavo Jugoslovanski dokumenti, ki so jo leta 1989 v Sarajevu kot najvecˇji jugoslovanski razstavni projekt organizirali umetniki. Ob razstavah so izdali tudi knjigo Osemdeseta o osemdesetih, ki obravnava civilno druzˇbo osemdesetih let s pozicij piscev, rojenih v osemdesetih letih. Načrtujejo pa tudi knjigo OSEMDESETA – Slovenija in Jugoslavija skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov, ki bo predstavila sˇirsˇi zgodovinski in druzˇbenopoliticˇni kontekst ter umetnostno produkcijo v posameznih jugoslovanskih republikah. Oddajo je pripravila Iza Pevec, njeni gostje pa so bili: direktorica MG + MSUM Zdenka Badovinac in kuratorja razstave Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča Igor Španjol in Barbara Borčić.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s Tadejem Pogačarjem in nagrajencem Simonom Hudolinom Salčijem
Pogovor s slikarjem Aleksijem Kobalom o najnovejšem ciklusu slik barvna stran teme v koprski galeriji Loža
Pogovor z umetnico Niko Autor in kustosinjo Andrejo Hribernik ter soustvarjalcem zbornika Andrejem Šprahom in Cirilom Oberstarjem o projektu Obzornik 63 - vlak senc , ki zastopa Slovenijo na 57. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah.
Pogovor s kustosinjo Marijo Skočir o pregledni razstavi arhitekturnih fotografij Damjana Galeta v Jakopičevi galeriji
Pogovor maje Žel - Nolda s kustosinjo Alino Carli o pregledni razstavi del Alberta Sirka v Narodni galeriji
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjama Marijo Skočir in Barbaro Savenc o retrospektivi, ki je v Mestni galeriji v Piranu, pred tem je bila na ogled v Jakopičevi galeriji v Ljubljani
Pogovor Maje Žel - Nolda z dr Matejo Kos in dr Cvetko Požar o razstavi Umetnost za vsakdan.Modernistično steklo v Narodnem muzeju na Metelkovi.
Pogovor s Tinco Stegovec ob pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru leta 2011
Pogovor z dr Petjo Grafenauer, avtorice razstave Slovenija in neuvrščeni pop v UGM
Pogovor z Davorjem Vugrincem in dr Andrejem Smrekarjem o kolekciji Vugrinec in njeni povezavi s slovenskimi umetniki, ki so se šolali v Zagrebu.
Pogovor s kustosinjo Matejo Krapež in konservatorko-restavratorko Simono Škorja o Mušičevih dnevih v Narodni galeriji
Neveljaven email naslov