Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odlična likovnost še ne pomeni umetniškega dela, poudarja Darko Slavec, akademski slikar in upokojeni profesor. Pomembno je, da vnesemo duha v sliko, ker je ta sicer le mrtev predmet, kadaver. V njegovih delih se pokaže dvojnost na eni strani kristalne slikarske izkušnje, polne detajlov ljudi in objektov, vse od kruha, kamna, planetov in astronavtov, ki jih sicer sestavlja v imaginarne kompozicije, na drugi strani pa čistega etra, nevidnega, ki se kdaj kaže kot vesoljni črni prostor. Bistvo vsega je praznina, pravi. Je edina, ki je večna, in to idejo je z leti vedno bolj ozaveščal. Ima poseben način slikanja površin: če pogledamo povsem od blizu, vidimo pike, potezice, ki se od daleč sestavijo v celoto. Darko Slavec je prodoren premišljevalec in razlagalec vizualnih pojavov – z razkrivanjem podob želi vstopati v notranjost, v bistvo. Išče odgovore, a hkrati tudi skrivnostim pusti svoje življenje. Vse to je močno povezano z njegovim dolgoletnim pedagoškim delom – nič pretirano ni zapisati, da je izrazito zaznamoval številne generacije študentov na področju vizualnega ustvarjanja. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana si lahko ogledamo njegovo razstavo Realno-imaginarno.
Foto: Žiga Bratoš
749 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Odlična likovnost še ne pomeni umetniškega dela, poudarja Darko Slavec, akademski slikar in upokojeni profesor. Pomembno je, da vnesemo duha v sliko, ker je ta sicer le mrtev predmet, kadaver. V njegovih delih se pokaže dvojnost na eni strani kristalne slikarske izkušnje, polne detajlov ljudi in objektov, vse od kruha, kamna, planetov in astronavtov, ki jih sicer sestavlja v imaginarne kompozicije, na drugi strani pa čistega etra, nevidnega, ki se kdaj kaže kot vesoljni črni prostor. Bistvo vsega je praznina, pravi. Je edina, ki je večna, in to idejo je z leti vedno bolj ozaveščal. Ima poseben način slikanja površin: če pogledamo povsem od blizu, vidimo pike, potezice, ki se od daleč sestavijo v celoto. Darko Slavec je prodoren premišljevalec in razlagalec vizualnih pojavov – z razkrivanjem podob želi vstopati v notranjost, v bistvo. Išče odgovore, a hkrati tudi skrivnostim pusti svoje življenje. Vse to je močno povezano z njegovim dolgoletnim pedagoškim delom – nič pretirano ni zapisati, da je izrazito zaznamoval številne generacije študentov na področju vizualnega ustvarjanja. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana si lahko ogledamo njegovo razstavo Realno-imaginarno.
Foto: Žiga Bratoš
Razstava Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog je ad hoc akcija, na katero se je odzvala domala vsa slovenska javnost, ki deluje na področju vizualnih umetnosti. Dogajanje zadnjih dni, povezano z napovedano rušitvijo objektov na območju opuščene tovarne Rog, ki ga je zanetila situacija v zgodnjem ponedeljkovem jutru, je spodbudilo slovenske likovne in vizualne umetnike vseh generacij k skupnemu nastopu. Razstava je po eni strani heterogen prikaz tega trenutka na domači likovno-vizualni pokrajini in uspešen primer demokratizacije postopka njenega nastanka, po drugi strani je to razstava podpore delovanju Avtonomne tovarne Rog, ki jo na tak način izraža okoli 100 umetnikov. Med njimi Jože Barši, Tobias Putrih, Zora Stančič, kolektiv IRWIN, Marjan Gumilar, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, če naštejemo le nekatere najbolj uveljavljene in z nagradami Prešernovega sklada, Župančičevimi in drugimi priznanji, v Sloveniji in tujini, nagrajene umetnike. V oddaji, ki jo je pripravila Petra Tanko, z izjavami, po vrstnem redu, sodelujejo: Izidor Barši, Tilen Mihelič Kurent, Arjan Pregl, Viktor Bernik, Nina Pivk, Roman Uranjek, Žiga Kariž in Adela Železnik.
Pogovor z Rajko Bračun Sovo o digitalni znanstveni monografiji Umetnina - ljubezen na prvi pogled.
Mariborski slikar Oto Rimele, redni profesor za slikarstvo in risbo na mariborski univerzi je doslej pripravil več kot 45 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih predstavitvah, bil pa je tudi član ter soustanovitelj rockerske skupine Lačni Franz in član skupine Laibach. Glasba in likovna umetnost se v njegovem opusu tesno prepletata, kar je opaziti tudi na njegovi najnovejši razstavi v galeriji Kresija z naslovom 300 sekund. Kompozicija za pet podob, štiri skladbe in tišino. S slikarjem se je pogovarjala Ana Rozman.
Pogovor s Tinco Stegovec, nastala leta 2011 ob veliki pregledni razstavi v MGLC v Ljubljani
Pogovor s kustosom dr Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani
Predstavitev razstave Petra Abrama ob njegovi 60. letnici in 35-letnici ustvarjanja v Mestni galeriji Nova Gorica.
Poogovor z mag. Laro Štrumej o razstavi Urejeno po številkah - podobe arhitekture iz zbirke diapozitivov Izidorja Cankarja.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjo Alenko Borin o pregledni razstavi fotografa in grafičnega oblikovalca Ivana Dvoršaka v Moderni galeriji v Ljubljani.
Na zadnjem beneškem bienalu je Slovenijo zastopal umetnik Jaša, njegov projekt z naslovom Zapisi/ 1. vnos pa je v novi preobleki v določenem segmentu nadaljevanje oziroma zaključek beneškega projekta z naslovom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja. Pogovor je z direktorico Umetnostne galerije Maribor Bredo Kolar Sluga, kustosom Michelejem Drasckom in umetnikom Jašo pripravila Aleksandra Saška Gruden.
Pogovor s kustosom Milošem Bašinom in umetnikom Živkom Marušičem ob njegovi razstavi v Bežigrajski galeriji2 v Ljubljani
Predstavitev razstave Od Chagalla do Maleviča v dunajskem muzeju Albertina. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Pogovor s kustosinjo Matejo Podlesnik o pregledni razstavi del kiparja Ivana Kožarića v Mestni galeriji Ljubljana
Pogovor z Bogoslavom Kalašem ob pregledni razstavi Stroj za slikanje v Moderni galeriji v Ljubljani
Pod naslovom “Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015” je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani še do 3. aprila na ogled razstava Pregled desetletja, ki jo podpisujejo trije kuratorji: iz muzeja Igor Španjol in Bojana Piškur ter Vladimir Vidmar, umetniški vodja galerije Škuc. Pod vodstvom pokojnega Igorja Zabela so se tovrstnih ambicioznih projektov v instituciji Moderne galerije že lotili. Med letoma 2003 in 2005 so bili na ogled pregledi desetletij po letu 1975. Vendar eden izmed sokustosov razstave, Igor Španjol, poudarja, da prevelike kontinuitete ni smiselno iskati. Izpostavlja, da tokratna razstava izbora ne želi trdno zakoličiti, temveč gre bolj za predlog. Tovrstno previdnost gre morda pripisati tudi kuratorski tezi, da je zadnje desetletje izrazito razpršeno. Poleg naslovne krize, pa kuratorji v katalogu izpeljejo različne poudarke. O razstavi in njeni recepciji se bo z Igorjem Španjolom pogovarjala Iza Pevec.
Pogovor ob knjigi znanstvene raziskovalke in slikarke dr. Sladjane Mitrović: Užitek in nelagodje: ženska podoba in seksualno 20. stoletja.
Pogovor o prenovljeni stalni zbirki Narodne galerije z Matejo Breščak in Ferdinandom Šerbeljem
Pogovor o razstavi Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015 v Galeriji Velenje. Pogovor z Mileno Koren Božiček, vodjo projekta.
Neveljaven email naslov