Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komu bi se lahko zdelo nenavadno, da je bil duhovnik tako izrazito likovno napreden. Pa vendar, umetnost ima moč, da nam svet pokaže iz različnih perspektiv, nazorov, in Stane Kregar je s svojo intelektualno, duhovno in metjejsko širino to nenehno dokazoval. Med drugim so ga na primer zanimali vesoljski poleti in hipijevsko gibanje. Ustvarjal je v nadrealizmu, poetičnem barvnem realizmu, abstrakciji in angažirani novi figuraliki. Ko je leta 1953 prvič razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani, je doživel velik odpor, a je vztrajal. Postal je, kot zapiše njegov poznavalec dr. Andrej Doblehar, "utemeljitelj nove dobe visokega modernizma v slovenskem slikarstvu". Velja tudi za vodilnega slovenskega cerkvenega slikarja sredine in tretje četrtine 20. stoletja. Imel je izredno široko tehnično znanje, bolj kot vsi njegovi sodobniki – ustvarjal je na papirju, na platnu, freske, vitraje, mozaike, celo obrtne izdelke, le z grafiko se ni ukvarjal.
V galeriji Družina v Ljubljani so ob 50. obletnici umetnikove smrti na razstavi z naslovom Neznani Kregar s 24-imi oljnimi slikami napravili lok čez ves njegov opus – nekatera dela bodisi še nikoli niso bila razstavljena ali pa vsaj ne od njegove velike retrospektive v Moderni galeriji 1971/72.
Kot še poudari v katalogu kustos dr. Andrej Doblehar, so "slogovne faze Kregarjeve umetnosti na prvi pogled raznovrstne, vendar jih kot rdeča nit povezujejo liričnost, pesniški instinkt in humanistično dojemanje sveta; vseskozi je ostajal tudi izjemen kolorist, to je njegova osrednja likovna karakteristika."
Foto: Žiga Bratoš
761 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Komu bi se lahko zdelo nenavadno, da je bil duhovnik tako izrazito likovno napreden. Pa vendar, umetnost ima moč, da nam svet pokaže iz različnih perspektiv, nazorov, in Stane Kregar je s svojo intelektualno, duhovno in metjejsko širino to nenehno dokazoval. Med drugim so ga na primer zanimali vesoljski poleti in hipijevsko gibanje. Ustvarjal je v nadrealizmu, poetičnem barvnem realizmu, abstrakciji in angažirani novi figuraliki. Ko je leta 1953 prvič razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani, je doživel velik odpor, a je vztrajal. Postal je, kot zapiše njegov poznavalec dr. Andrej Doblehar, "utemeljitelj nove dobe visokega modernizma v slovenskem slikarstvu". Velja tudi za vodilnega slovenskega cerkvenega slikarja sredine in tretje četrtine 20. stoletja. Imel je izredno široko tehnično znanje, bolj kot vsi njegovi sodobniki – ustvarjal je na papirju, na platnu, freske, vitraje, mozaike, celo obrtne izdelke, le z grafiko se ni ukvarjal.
V galeriji Družina v Ljubljani so ob 50. obletnici umetnikove smrti na razstavi z naslovom Neznani Kregar s 24-imi oljnimi slikami napravili lok čez ves njegov opus – nekatera dela bodisi še nikoli niso bila razstavljena ali pa vsaj ne od njegove velike retrospektive v Moderni galeriji 1971/72.
Kot še poudari v katalogu kustos dr. Andrej Doblehar, so "slogovne faze Kregarjeve umetnosti na prvi pogled raznovrstne, vendar jih kot rdeča nit povezujejo liričnost, pesniški instinkt in humanistično dojemanje sveta; vseskozi je ostajal tudi izjemen kolorist, to je njegova osrednja likovna karakteristika."
Foto: Žiga Bratoš
Poogovor z Dejanom Mehmedovičem, Miro Ličen, Alešem Sedmakom in Simonom Kastelicom ob 30. obletnici Galerije Insula
V okviru 32. grafičnega bienala, ki poteka pod naslovom Kriterij rojstva, v Galeriji Jakopič razstavlja ena najpomembnejših predstavnic brazilske sodobne umetnosti in kulture Maria Bonomi. Ta mednarodno priznana umetnica na bienalu sodeluje že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Z umetnico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden, o razstavi pa bo spregovorila tudi kustosinja Breda Škrjanec. foto: Urška Boljkovac / Arhiv MGLC
Pogovor z Ištvanom Ištom Huzjanom, dobitnikom Velike nagrade 21. bienala ob pregledni razstavi Meje v Mestni galeriji v Ljubljani
Pogovor o 32. grafičnem bienalu Kriterij rojstva z Nevenko Šivavec, Vladimirjem Vidmarjem in Miklavžem Komeljem.
V Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sta na ogled zadnji dve od štirih razstava v okviru projekta, ki je raziskoval umetnost, prostore in diskurze osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča v MSUM se osredinja predvsem na alternativno in subkulturno produkcijo 80tih let. Rastava Dediščina 1989 v Moderni galeriji pa ponovno uprizarja razstavo Jugoslovanski dokumenti, ki so jo leta 1989 v Sarajevu kot najvecˇji jugoslovanski razstavni projekt organizirali umetniki. Ob razstavah so izdali tudi knjigo Osemdeseta o osemdesetih, ki obravnava civilno druzˇbo osemdesetih let s pozicij piscev, rojenih v osemdesetih letih. Načrtujejo pa tudi knjigo OSEMDESETA – Slovenija in Jugoslavija skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov, ki bo predstavila sˇirsˇi zgodovinski in druzˇbenopoliticˇni kontekst ter umetnostno produkcijo v posameznih jugoslovanskih republikah. Oddajo je pripravila Iza Pevec, njeni gostje pa so bili: direktorica MG + MSUM Zdenka Badovinac in kuratorja razstave Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča Igor Španjol in Barbara Borčić.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s Tadejem Pogačarjem in nagrajencem Simonom Hudolinom Salčijem
Pogovor s slikarjem Aleksijem Kobalom o najnovejšem ciklusu slik barvna stran teme v koprski galeriji Loža
Pogovor z umetnico Niko Autor in kustosinjo Andrejo Hribernik ter soustvarjalcem zbornika Andrejem Šprahom in Cirilom Oberstarjem o projektu Obzornik 63 - vlak senc , ki zastopa Slovenijo na 57. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah.
Pogovor s kustosinjo Marijo Skočir o pregledni razstavi arhitekturnih fotografij Damjana Galeta v Jakopičevi galeriji
Pogovor maje Žel - Nolda s kustosinjo Alino Carli o pregledni razstavi del Alberta Sirka v Narodni galeriji
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjama Marijo Skočir in Barbaro Savenc o retrospektivi, ki je v Mestni galeriji v Piranu, pred tem je bila na ogled v Jakopičevi galeriji v Ljubljani
Pogovor Maje Žel - Nolda z dr Matejo Kos in dr Cvetko Požar o razstavi Umetnost za vsakdan.Modernistično steklo v Narodnem muzeju na Metelkovi.
Pogovor s Tinco Stegovec ob pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru leta 2011
Pogovor z dr Petjo Grafenauer, avtorice razstave Slovenija in neuvrščeni pop v UGM
Neveljaven email naslov